Botanični vrt Univerze v Ljubljani: razlika med redakcijama

→‎Zgodovina: združitev dveh besedil
m (pp infopolje: tip, open)
(→‎Zgodovina: združitev dveh besedil)
== Zgodovina ==
[[slika:University Botanic Garden Ljubljana - 1885 ground plan.png|thumb|220px|[[Wilhelm Voss|Vossov]] načrt Botaničnega vrta v Ljubljani, 1885]]
Vrt je bil ustanovljen leta 1810 kot šolska ustanova, z namenom predstavljati domovinsko [[Flora|floro]]. Njegovega pobudnika, [[Franc Hladnik|Franca Hladnika]], je francoski maršal [[Auguste Marmont]], prvi in glavni [[guverner]] [[Ilirske province|Ilirskih provinc]], določil za vodjo vrta. Hladnik je za postavitev vrta izbiral med zemljiščem pri [[Tivoli|Tivoliju]] in prostorom ob Ižanski cesti. Odločil se je za lokacijo ob Ižanski cesti, verjetno zaradi možnosti širitve proti širokemu [[Barje|barju]], pri tem seveda ni mislil na bodoče ovire kasneje zgrajene infrastrukture mesta. Že spomladi 1810 je začel presajati rastline, ki jih je gojil že prej na licejskem vrtu. Kot navaja [[Wilhelm Voss|Voss]] (1885, ponatis 2008) je zasadil okoli 2000 vrst kranjskih rastlin, ki so bile prinešene iz okolice [[Ljubljana|Ljubljane]], I[[Idrija|Idrije]], s [[Karavanke|Karavank]] in [[Bohinjske planine|Bohinjskih planin]]<ref>Wilhelm Voss, 2008: Poskus zgodovine botanike na Kranjskem (1754 do 1883). Versuch einer Geschichte der Botanik in Krain (1754 bis 1883). Celje. Prevod: Mirko Zorman, avtorja dodatnih besedil: Tone Wraber in Alenka Božič. ISBN: 978-961-218-788-0.</ref>. Na odprtje vrta je prišel celo sam maršal Marmont in zasadil l[[Lipa|lipo]], ki kraljuje v drevesnem delu vrta še danes.
Prve zasaditve [[botanični vrt|botaničnega vrta]] v Ljubljani so bile v letu 1810, ko je na pobudo [[Franc Hladnik|Franca Hladnika]] [[maršal]] [[Auguste Marmont]] na sredini zanj namenjenega zemljišča zasadil prvo drevo [[Lipa|lipo]], katera raste še danes. Vrt je nastal v času [[Ilirske province|Ilirskih provinc]], maršal Auguste Marmont pa je bil njihov prvi in glavni [[guverner]], imenovan od [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]]a. Tedaj je bila v Ljubljani ustanovljena visoka šola [[Ecole centrale]], v okviru katere je Franc Hladnik uspel realizirati idejo za [[Vrt domovinske flore]], kakor se je prvotno imenoval. Verjetno se je odločil za to lokacijo zaradi možnosti širitve proti širokemu barju pri tem seveda ni mislil na bodoče ovire kasneje zgrajene [[Infrastruktura|infrastrukture]] mesta. Franc Hladnik je postal prvi postavljeni vodja botaničnega vrta in je uspel v 20-letih dela zbrati več kot 2000 rastlinskih vrst. Njegov naslednik je bil [[Ivan Nepomuk Biatzovsky]], sledil pa mu je [[Andrej Fleischmann]]. Vrt je v tem času nenehoma napredoval, leta 1867, ko je Fleischmann umrl, pa je vodstvo prevzel [[Valentin Konšek]], ki je vrt preusmeril v vzgojo sadnih dreves kar je drastično zmanjšalo število rastlinskih vrst. Leta 1886 je vodenje prevzel [[Alfonz Pavlin]] in v vrtu naštel samo še 312 rastlinskih vrst, to številko pa je s pomočjo izmenjav med vrtovi do leta 1910 povečal na 6412 rastlinskih vrst. V letu 1919 je bila ustanovljena [[Univerza v Ljubljani]] in vrt je postal njen sestavni del. Leta 1945 je vodstvo vrta prevzel [[Jože Lazar]]. V času njegovega vodenja so zgradili [[rastlinjak]] in [[Laboratorij|laboratorijski prostor]], obnovili so pomožne vrtnarske naprave, skopali [[bajer]], kjer so opazovali procese zaraščanja, in uredili [[skalnjak]] na katerem so zbrali rastline z goratih delov [[Kras]]a. Med leti 1960 in 1992 je botanični vrt vodil [[Vinko Strgar]], kateri je bil biolog in tudi izučeni [[vrtnar]] - praktik. Opravil je več raziskav na primerkih slovenskih endemitov.
Vrt je po odhodu Francozov in obnovi avstrijske uprave (1814) deloval še naprej kot srednješolska ustanova in se polagoma razvil v središče botaničnih raziskav na tedanjem [[Kranjska|Kranjskem]]. Hladnikov naslednik je bil [[Ivan Nepomuk Biatzovsky]], sledil pa mu je [[Andrej Fleischmann]]. Vrt je v tem času nenehoma napredoval, leta 1867, ko je Fleischmann umrl, pa je vodstvo prevzel [[Valentin Konšek]], ki je vrt preusmeril v vzgojo sadnih dreves, kar je drastično zmanjšalo število rastlinskih vrst. Leta 1886 je vodenje prevzel [[Alfonz Pavlin]] in v vrtu naštel samo še 312 rastlinskih vrst, to številko pa je s pomočjo izmenjav med vrtovi do leta 1910 povečal na 6412 rastlinskih vrst. Pavlinovo obdobje (1886–1931) pomeni čas temeljitih raziskav kranjske flore, nastanek herbarijske zbirke ‘''Flora exsiccata Carniolica''’ (1901-1936) in zbiranje herbarijske dokumentacije v samem vrtu.
Ob ustanovitvi [[ljubljanska univerza|ljubljanske univerze]] (1919) je vrt postal njen del (1920), njegove herbarijske zbirke pa temelj [[herbarij|herbarija]] današnjega [[Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani|oddelka za biologijo]]. Leta 1945 je vodstvo vrta prevzel [[Jože Lazar]]. V času njegovega vodenja so zgradili [[rastlinjak]] in [[Laboratorij|laboratorijski prostor]], obnovili so pomožne vrtnarske naprave, skopali [[bajer]], kjer so opazovali procese zaraščanja, in uredili [[skalnjak]] na katerem so zbrali rastline z goratih delov [[Kras]]a. Med leti 1960 in 1992 je botanični vrt vodil [[Vinko Strgar]], kateri je bil biolog in tudi izučeni [[vrtnar]] - praktik. Opravil je več raziskav na primerkih slovenskih endemitov.
 
== Botanični vrt danes ==
186

urejanj