Fevd: Razlika med redakcijama

odstranjenih 13 zlogov ,  pred 9 leti
m
np-pp
m (pp)
m (np-pp)
[[Slika:Sigismund fees the land Brandenburg to Frederik, April 30, 1415.jpg|thumb|right|250px|Upodobitev slovesnosti, ko je [[Sigismund Luksemburški]] leta 1415 celotno grofijo [[Brandenburg]] podelil v fevd [[Friderik I. Brandenburški|Frideriku I. ]]]]
'''Fevd''' je oblika svobodnega [[Zajem (fevdalizem)|zajma]] in po njem je [[fevdalizem]] dobil svoje ime.<ref name="VS49">Vilfan, S. (1991): str. 49.</ref> Fevd je ob [[fevdni gospod|seniorjih]] in [[vazal]]ih eden izmed najpomembnejših elementov [[fevdalizem|fevdalizma]].<ref>Ganshof, François Louis (1944).</ref> Znjim se ustvarijo fevdna razmerja med fevdnim gospodom (seniorjem) in [[vazal]]om, ki pomenijo dolžnost vazalove zvestobe fevdnemu gospodu in dolžnost fevdnega gospoda braniti svojega vazala.<ref name="VS49"/> Če je vazal fevd oddal naprej, je po hierarhični lestvici postal fevdni gospod ali senior svojega vazala.<ref name="VS49"/>
 
[[Evropa|Evropski]] fevdni<ref>Od fevdnih odnosov, ki so urejali razmerja med zemljiškim gospodom in vazalom, moramo ločevati fevdalna razmerja, ki so urejala odnose med plemstvom in podložniki. </ref> odnosi so se oblikovali v času, ko so [[Franki|Frankom]] vladali [[Merovingi]] in [[Karolingi]]. Že pod Merovingi se je v 7. stoletju razvil sloj plemstva, ki je od kralja pridobil veliko zemljiških posesti.<ref>Delbrück, H. (1990): str. 428, 433.</ref> Pri Frankih se je tisti, ki je fevd podelil imenoval senior (»starejši«), tisti, ki ga je prejel pa vazal.<ref>Inzko, V. (1978): str. 32.</ref> Beseda »vazal« izhaja iz [[keltščina|keltskega jezika]] in je prvotno pomenila »človeka«.<ref>Delbrück, H. (1990): str. 431.</ref> Vazalni status sicer ni nujno pomenil tudi pridobitve fevda- obstajali so namreč tudi vazali (podrejeni) brez njega.<ref>Delbrück, H. (1990): str. 434.</ref> Fevdalizem se je med Franki močno zakoreninil potem, ko je [[Karel Martel]], ki se je soočal z napadi [[Arabci|Arabcev]], ni imel dovolj finančnih sredstev, da bi pokril svojo potrebo po močni vojski, in je zaradi tega posameznim velikašem podelil cerkvi odvzeto zemljo, pri tem pa so mu morali prejemniki fevda obljubiti, da mu bodo služili z ustreznim številom vojakov.<ref>Vilfan, S. (1991): str. 58.</ref> Od Frankov so se fevdni odnosi postopoma razširili po vsej Evropi. V razvitem srednjem veku je prevladal partikularizem in vez med seniorjem vazala in vazalovim vazalom je bila prekinjena, oblikovalo se je celo reklo: »Vazal mojega vazala ni moj vazal«.<ref>Primerjaj z Ganshof, F. L. (1964): str. 97.</ref>
5.437

urejanj