Papež Benedikt II.: Razlika med redakcijama

| birth_place = [[Rim]] ([[Italija]],<br>[[Bizantinsko cesarstvo]])

| death_place =[[Rim]] ([[Italija]],<br>[[Bizantinsko cesarstvo]])

'''Benedikt II.''', <ref>Ime ''Benedikt'' je [[latinščina|latinska]] beseda: ''benedictus'' = (''-a, -um'') in pomeni [[slovenščina|slovensko]]: ''blagoslovljen'').</ref> je bil [[Rim|rimski]] [[škof]], [[papež]] in [[svetnik]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]], * [[635|okrog 635]] [[Rim]], ([[Italija]], [[Bizantinsko cesarstvo]]) † [[8. maj]] [[685]], [[Rim]], [[Bizantinsko cesarstvo]].

Benedikt je bil sin Rimljana Janeza (Johannes). Že zmlada je bil v cerkveni službi. Vstopil je k [[benediktinci|benediktincem]] na [[Monte Cassino|Monte Cassinu]]. Napredoval je v preučevanju svetih knjig in pobožnosti, odlikoval se je pa tudi z velikim sočutjem do trpečih, z dobrodelnostjo in srčno dobroto do vseh, zlasti do revežev. S tem si je pridobil srca ljudi, da so ga po Leonovi smrti enoglasno izvolili za naslednika. Za papeža so ga izvolili 22. julija 683, kmalu po smrti [[papež Leon II. |Leona II. ]]. Preteklo pa je celo 11 mesecev, preden je iz Carigrada prispelo cesarsko dovoljenje; tako je šele 26. junija 684 bil posvečen za rimskega škofa šele 26. junija 684. Zdi se, da je cesar hotel papeža, ki bo podpiral odloke [[Tretji carigrajski koncil |Tretjega carigrajskega vesoljnega cerkvenega zbora ]].

Pri cesarju [[Konstantin IV.|Konstantinu Pogonatu]] (668-685) si je pridobil s svojo učenostjo, pobožnostjo in prijaznostjo toliko spoštovanje in naklonjenost, da je cesar dovolil, da lahko odslej izvolitev novega papeža potrdi kar ravenski eksarh Teodor (677-687), kar je pomenilo občutno skrajšanje postopka. Poleg tega se mu je posrečilo celo to, da je [[Ravena |ravenska ]] Cerkev ukinila svojo avtokefalnost ter se pridružila Rimu.

Papež Benedikt si je močno prizadeval, da bi pridobil za sklepe carigrajskega koncila vse Cerkve, posebno precej svojeglavo špansko, kjer so na pokrajinskem cerkvenem zboru v ToledoToledu[[Toledo|Toledu]] leta 684 soglasno sprejeli te odloke.

V Rimu je obnovil velik javnih stavb. Svoje veliko premoženje pa je uporabil za podpiranje duhovnikov, samostanov, bolniščnicbolnišnic in romarskih zatočišč. <ref>{{navedi splet|url=http://www.third-millennium-library.com/History-of-the-Popes/PLATINA-LIBER-PONTIFICALIS/7th-Century.html|title=Benedict II. A.D. 683-685|accessdate=2013-2-13|publisher=Platina}}</ref><ref>{{navedi knjigo|author=M. Benedik|title= Papeži od Petra do Janeza Pavla II.|page=67}}</ref>