Redakcija: 11:33, 11. marec 2013 uredi Addbot (pogovor \| prispevki) Boti 130.396 urejanj m Bot: Migracija 30 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q276223 ← Starejše urejanje		Redakcija: 10:00, 1. maj 2013 uredi razveljavi Shabicht (pogovor \| prispevki) 72.073 urejanj mBrez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 4: '''Trapisti''' ([[Latinščina\|lat.]] Ordo Cisterciensium Strictioris Observantiae) [[kratica]] (OSCO) so člani strogega [[Cerkveni red\|cerkvenega reda]], ki je nastal leta [[1644]] kot reformirana veja [[Cistercijani\|cistercijanov]] in izhaja iz [[Normandija\|normandijskega]] [[Samostan La Trappe\|samostana La Trappe]].<ref>2000 let krščanstva, Založba Mihelač, Ljubljana, 1991</ref> Trapisti ~~živejo~~živijo po strogih [[Pravila svetega Benedikta\|pravilih svetega Benedikta]] in ~~sedem~~šest ur dnevno posvečajo molitvi, opravljajo vsakodnevno fizično delo, njihova prehrana je strogo vegetarijanska (ne jedo niti jajc niti rib), zapovedan jim je strog molk in skupno življenje, ter imajo strogo odmaknjenost od sveta, zavračajo pa tudi vsakršno ukvarjanje z znanostjo. Šestnajsturni delovni dan začenjajo poleti in ob praznikih že ob enih zjutraj, pozimi ob dveh. Trapisti so se v [[Evropa\|Evropi]] močneje razširili v 19. stoletju in so šele leta [[1812]] oblikovali lasten [[Cerkveni red\|red]] in pridobili [[samostan Citeaux]]. Danes obstaja 80 moških in 42 ženskih samostanov reda Trapistov. Trapisti so znani tudi po izdelavi sira [[Trapist (sir)\|~~trapist~~trapista]] kateremu so trapisti v [[BiH]] dali ime.<ref>Veliki splošni leksikon; knjiga 19, DZS, Ljubljana, 2006</ref> Prav tako se po redu imenuje vrsta piva [[pivo trapist]], ki ga izdelujejo v sedmih (po podatkih iz leta [[2005]]) od skupno 171 samostanov (v svetovnem merilu). Šest samostanskih pivovarn je v [[Belgija\|Belgiji]], ena pa na [[Nizozemska\|Nizozemskem]]. Samo teh sedem pivovarn ima dovoljenje uporabljati blagovno znamko piva trapist. == Trapisti v Sloveniji == '''Trapistovski samostan Marije Rešiteljice Rajhenburg''' je bil edini samostan reda trapistov v Sloveniji, ter eden izmed treh samostanov v [[Kraljevina Jugoslavija\|Jugoslaviji]]. V [[Slovenija\|Sloveniji]] so se francoski trapisti naselili [[1884]], potem ko so tri leta popreje kupili grad [[Grad Brestanica\|Brestanica]] (takrat še Rajhenburg) z obsežnimi posestvi. Ta je služil za sedež [[Trapistovski samostan Marije Rešiteljice Rajhenburg\|Samostana Marije Rešiteljice Rajhenburg]], ki je bil edini samostan tega reda v Sloveniji ter eden izmed treh samostanov v [[Kraljevina Jugoslavija\|Jugoslaviji]]. Menihi iz Brestanice so bili znani predvsem po [[Imperial Krško\|industrijski proizvodnji]] [[Čokolada\|čokolade]], pa tudi [[liker]]ja in sira [[Trapist (sir)\|trapista]] , imeli so tudi obsežna posestva in vinograde, za katera so vzorno skrbeli. Med [[Nemci\|nemško]] [[okupacija\|okupacijo]] leta [[1941]] je bil samostan razpuščen. Del menihov je odšel v [[Trapistovski samostan Marije Zvezde Banja Luka]]<ref>, edini še delujoči trapistovski samostan na območju bivše Jugoslavije.</ref> in ti so se po vojni leta [[1945]] vrnili. Dokončno je bil samostan razpuščen dve leti kasneje [[1947]], ko je nova oblast [[Nacionalizacija\|nacionalizirala]] vse njihovo premoženje v Sloveniji. Ko je leta 1880 francoska oblast razpustila samostan trapistov Dubm v bližini [[Lyon]]a, so se tamkajšnji menihi leta 1884 naselili v [[Slovenija\|Sloveniji]], kjer so tri leta popreje, s sredstvi brata Gabriela Girauda, kupili grad [[Grad Brestanica\|Brestanica]] (takrat še Rajhenburg) z obsežnimi posestvi in graščino spremenili v samostan Marije Rešiteljice. Iz arhivov Pokrajinskega muzeja, enote Brestanica, je razbrati, da so Brestničani v začetku imeli menihe za čudake, o njih so govorili kot o tistih, "ki molčijo kot lipov bog in spijo v krstah", kmalu pa so začeli ceniti njihovo delo in napredek, ki so ga prinašali v kraj. Da so se menihi lahko med seboj sporazumevali, so uvedli znakovno govorico gluhih. Po pravilu: "Vse, kar potrebuješ za svoje življenje, naredi sam", so se trapisti ukvarjali z različnimi vejami gospodarstva. Obdelovali so obsežna posestva, s seboj so prinesli nove kulture in strojni način obdelovanja zemlje. Že leta 1929 so kupili traktor, ki je bil prvi v Posavju. Kljub temu, da mesa niso uživali, so zgradili hleve, redili veliko živine in iz mleka izdelovali znani sir [[Trapist (sir)\|trapist]]. Vzorno so skrbeli tudi za [[vinograd]]e, pridelovali [[vino]] in izdelovani tudi [[peneče vino]]. Prvi v Posavju so začeli škropiti vinsko trto proti [[peronospora\|peronospori]] z raztopino modre galice, nasadili so veliko sadnega drevja in se ukvarjali tudi s [[čebelarstvo]]m. Poleg tega so poznali še različne vrste obrti, čevljarsko, krojaško, kovaško, mizarsko in kolarsko, imeli so svojo kovačnico, mlin, žago, vrtnarijo in cvetličarno. Že leta 1896 so prvi na Slovenskem pričeli z [[Imperial Krško\|industrijsko proizvodnjo]] [[Čokolada\|čokolade]], čokoladnih izdelkov in likerjev. Za pogon strojev so na potoku Brestanica zgradili lastno hidroelektrarno, ki je bila prva tovrstna na Spodnjem Štajerskem. Imeli pa tudi telefon (dvajset let po njegovem izumu) in tiskarno, kjer so tiskali knjige, brošure, razglednice, ovitke za čokolado in nalepke za likerje. Njihove kakovostne izdelke je kupoval celo cesarski dvor na [[Dunaj]]u, zato je cesar [[Franc Jožef]] leta 1912 brestaniškim trapistom podelil priznanje za kakovost izdelkov in naziv "Imperial", ki je postal blagovna znamka njihovih proizvodov. Med [[Nemci\|nemško]] [[okupacija\|okupacijo]] leta [[1941]] je bil samostan razpuščen, v njem so nacisti uredili preselitveno taborišče za izgon Slovencev. Avgusta 1941 so izgnali tudi 35 menihov, ki so našli zatočišče v [[Trapistovski samostan Marije Zvezde Banja Luka\|Trapistovskem samostanu Marije zvezde Banja Luka]]<ref>edinem še danes delujočem trapistovskem samostanu na območju bivše Jugoslavije.</ref> . Trapisti so se po vojni leta [[1945]] vrnili iz izgnanstva v Brestanico. Dokončno je bil samostan razpuščen dve leti kasneje [[1947]], ko je nova oblast [[Nacionalizacija\|nacionalizirala]] vse njihovo premoženje v Sloveniji. == Glej tudi == * [[Grad Brestanica]] * [[Trapistovski samostan Marije Rešiteljice Rajhenburg]] * [[Seznam rimskokatoliških samostanov v Sloveniji]]

Trapisti: Razlika med redakcijama