Ivan Mrak: Razlika med redakcijama

Pisal je kratko prozo (črtice in zgodbe), pesmi, himnične drame, eseje in dnevnike. Je tudi avtor enega filmskega scenarija, ki se nahaja v rokopisni obliki. Kratka proza je nastajala v obdobju od 1926 do 1936 in je po mnenju literarnih zgodovinarjev njegova najboljša literarna zvrst, saj je vanjo poleg osebnih izkušenj vključeval tudi realistične opise kulturnega dogajanja v evropskih mestih. Prva avtorjeva črtica, ''Vivat Katarina Prva'', je bila objavljena leta 1921 v [[časopis|časopisu]] ''Naprej''. Pesmi je objavljal v dnevnem časopisju v letih 1929-1934, veliko pa jih je ostalo v rokopisni obliki. Še vedno neobjavljen ostaja avtorjev opus homoerotične poezije. V tridesetih letih je pisal eseje, ki jih je posvečal slikarjem (Jakopiču, Groharju, Bulovčevi ...) in slovenskemu kulturnemu dogajanju. Eseji so izhajali v Beogradu v časopisu ''[[Ideje]]'' Miloša Crnjanskega. V svojih dnevnikih, ki jih je pisal po koncu prve svetovne vojne pa vse do sedemdestih let, je opisoval Ljubljano in njeno prebivalstvo. Predhodnik njegovih dnevniških zapisov je avtobiografija z naslovom ''[[Ivan O.]]'' (1925), kjer je duhovito in samoironično opisal svoje mladostniške zadrege. Kasneje je v svojih dnevniških zapisih humorno popisoval ljubljanske meščane in kulturno dogajanje v mestu.

 

 

Leta 1937 je v [[Šentjakobsko gledališče|Šentjakobskem gledališču]] uprizoril svojo tragedijo ''[[Abraham Lincoln]]''; leto pozneje je ustanovil igralsko skupino ''Slovenska scena'' in jo nato preimenoval v [[Mrakovo gledališče]]. Mrakovo gledališče je bilo leta 1942 prepovedano, ker se ni vključilo v fašistični sindikat. Njegova dramska dela so igrali predvsem na amaterskih odrih, saj so profesionalna gledališča njegova dela večinoma zavračala. Uradna literarna kritika je tudi vsa njegova druga dela dosledno ignorirala ali prezirala. Za Mrakovo prvo dramsko obdobje je značilna dramatika, v kateri kritično odseva slovensko kulturno in politično življenje (''Anton Aškerc - Tragedija slovenskega liberalizma''; napisana okoli leta 1930). Kulturni škandal v zvezi s kipom K. Bulovec je izkoristil za predmet prve himnične tragedije ''[[Obraz Karle Bulovčeve]]'' iz načrtovane [[trilogija|trilogije]] ''Slepi prerok''.