'''Rižarna, zbirno in uničevalno taborišče v [[Trst]]u ([[Trieste]]).'''
Rižarna je velika stavba pri Sv. Soboti ([[San Sabba]]), v kateri so luščili riž, leta [[1913]] pa so jo nacisti spremenili v koncentracijsko taborišče. Leta [[1944]] so v notranjosti zgradili krematorijsko peč, v kateri so sežganli okrog 4000 do 5000 ljudi. Zmogljivost peči je bila 50 do 70 trupel dnevno. Žrtve so bili po večini [[Slovenci]], nato [[Hrvati]], italijanski protifašisti in [[Židi]]. Za hitrejše iztrebljanje so ljudi tudi obešali, ob koncu so v plinsko celico predelali en kamion. Rižarna je bila tudi zbirno središče za [[koncentracijska taborišča]], skozi katero je šlo okrog 20.000 oseb. Rižarno je v vodil [[Odilo Lothar Globocnik]], rojen kot Globočnik v [[Trst]]u (21 april 1904 – 31 maj 1945), kjer je služboval njegov oče Franc, po rodu iz [[Tržič]]a na Gorenjskem, stotnik v avstrijski vojski, mati Anna pa je bila iz [[Banat]]a. Po prvi svetovni vojni so zbežali v Avstrijo, kjer se je Odilo zelo hitro vključil v nacistično stranko. Bil je specialist za uničevalna taborišča, pred tem je postavljal ali vodil taborišča [[Sobibor]], [[MaidanekMajdanek]] in [[Treblinka]]. V [[Trst]]u je deloval kot višji vodja SS in policije za operativno cono Jadranskega Primorja. Njegova najbolj znana pomočnika sta bila najprej [[Christian Wirth]], nato pa [[August Dietrich Allers]]. Dela krvnikov so opravljali razni kolaboracionisti, pazniki so bili po večini italijanski [[fašisti]]. Njegov najtesnejši sodelavec je bil tudi [[Gaetano Collotti]], vodja političnega odsega posebnega policijskega inšpektorata v Trstu. Leta [[1965]] so Rižarno s predsedniškim odlokom razglasili za državni spomenik. Zgradbo so obnovili pod vodstvom arhitekta Romana Boica in spremenili v mestni muzej (Civico museo della Risiera di San Sabba).
