Beneška republika: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
dodatek |
|||
Vrstica 89:
Do [[18. stoletje|18. stoletja]] je bila država le še bleda senca nekdanje velesile, čeprav je še naprej vladala jadranskemu primorju in [[Jonsko otočje|Jonskemu otočju]]. Leta [[1797]] je bila zavojevana s strani Francozov pod [[general]]om [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom Bonapartejem]] in z [[Campoformijski mir|mirovnim sporazumom]] v [[Campoformido|Campoformiu]] razdeljena med Francijo in [[Habsburška monarhija|Avstrijo]].
== Pravna ureditev in oblast ==
[[Slika: Michele Marieschi 001.jpg|right|400px|thumb|Motiv iz Benetk ([[Michele Marieschi]], olje na platnu, okoli 1731]]
Pri preučevanju administracije Beneške republike je treba razlikovati med [[pravo|pravno ureditvijo]] in dejansko oblastjo. Pravna ureditev je bila formalna določitev vseh državnih funkcij do podrobnosti, kar je prešlo celo v pregovor kot "bizantinska natančnost". V resnici se je dogajalo, da je prava oblast, se pravi skupek najvišjih pravic, bila v rokah nekaterih mogočnih osebnosti, ki so jo prilagajale svojim namenom. Načelna preciznost in strogost [[zakon]]ov je spodbujala tudi iznajdljive načine njihove kršitve.
===Ljudska skupščina===
Formalno je bil suvereni nosilec vsake oblasti beneški [[narod]], ki se je združeval v skupščini imenovani ''concio'' [kònčo]. Skupščino so sestavljali vsi svobodni možje, kar je pomenilo pripadnike [[družina|družin]], ki so vsaj tri generacije živele v Benetkah. Njena glavna obveznost je bila volitev in priznanje doža. V teku stoletij se je pomembnost skupščine večkrat spreminjala, tudi glede na moč in spretnost njenih nasprotnikov. Kot primer je vredno navesti borbo za dednost doževe funkcije, ki je bila dolgo glavni problem beneške vlade. Kljub prepovedi skupščine je bilo med [[8. stoletje|osmim]] in [[9. stoletje|devetim stoletjem]] imenovanih kar 15 doževih koadjutorjev (''co-dux''), a po drugi strani, kljub doževim odločbam jih je samo šest doseglo visoki položaj. <ref>Dandolo, A.: ''Chronica per extensum descripta, Rerum Italicarum Scriptores'', Bologna 1958</ref>.
Pravo priznanje [[suverenost]]i je skupščina dosegla leta 1032, ko je namesto predlaganega doža ustoličila svojega predstavnika in istočasno z zakonom prepovedala dotedanji način imenovanja dožev. S tem zakonom je bila praktično ukinjena kneževina in osnovana republika.
===Najvišji svet===
Ena prvih posledic vpliva suverene ljudske skupščine je bila doževa določitev ''Sveta modrih'' (''Consilium Sapientium''), ki je bil predstavnik skupščine in obvezni svetovalec doža. Zadevna listina je bila izdana leta 1143 v imenu ''Commune Veneciarum'', to je Beneške komune. Po skoraj tridesetih letih se je Svet modrih preimenoval v ''Maggior Consiglio'', to je ''Najvišji svet'', v katerega so bile vključene vse komisije in manjši administrativni organi države. Sestavljalo ga je 35 svetnikov, pozneje 100 in po letu 1178 so bili priključeni še svetniki novonastale sodne komisije ''Quarantia'' [kuarantìja]. Sprva je svetnike imenovala skupščina, od leta 1207 pa trije njeni predstavniki, po letu 1230 sedem predstavnikov. Pripadniki bivših manjših upravnih organov so večinoma imeli dedno pravico do svoje službe ali so si jo na kak način pridobili. Tako sta se v Najvišjem svetu opredelili dve struji, to je izvoljeni svetniki in dedno upravičeni svetniki. Po dolgem prepiranju je zmagala stranka [[aristokracija|aristokratov]], to je svetnikov po dednem nasledstvu, ki je leta 1319 dokončno onemogočila ne-plemiškim osebam vstop v svet. ''Maggior Consiglio'' je postal zaprta koalicija beneških aristokratov, ki je imela zadnjo besedo v vsakem državnem problemu.
Ljudska skupščina, ki se že davno ni več mogla zoperstavljati Najvišjemu svetu, je bila uradno ukinjena leta 1423. Visoki cerkveni predstavniki so bili odstranjeni od sveta v letu 1498.
===Dož===
[[Slika:Francesco Guardi 034.jpg|right|400px|thumb|Avdienca pri dožu ([[Francesco Guardi]], olje na platnu, 1775-1780)]]
{{glavni|Beneški dož}}
Podoba najvišje funkcije v Beneški republiki se je v teku stoletij močno spreminjala. V začetku obstoja, ko je bila država še kneževina, je imel knez/dož praktično neomejeno oblast, saj se je moral podrediti samo bizantinskemu cesarju, ki je pa bil v vseh ozirih zelo oddaljen. S politiko vestnega izpolnjevanja cesarjevih zakonov (predvsem [[davek|davčnih]]) so si Benečani pridobili zaupanje in ugled, tako da je bila dožu dodeljena poleg začetne [[vojska|vojaške funkcije]] tudi vsaka druga oblika oblasti. Ta [[absolutizem|absolutistični]] položaj je s časom začel presedatri beneškim aristokratom, ki so najprej vedno bolj omejevali doževe pristojnosti, nato pa celo proglasili republiko.
Leta 1032 je Ljudska skupščina ''concio'' izdala zakon, s katerim je prepovedala dednost doževe službe. Dožu sta bila dodeljena dva svetovalca/nadzornika. Odslej je njegova oblast strmo upadala. Leta 1143 je kneževina postala komuna, na čelu katere je sicer ostal dož, a skupno s Svetom modrih. Slednji se je v kratkem spremenil v Najvišji svet, ki je v nekaj desetletjih popolnoma prevzel oblast.
Ob koncu [[15. stoletje|petnajstega stoletja]] so bili doži samo še formalna raprezentanca republike. Narod jih je zaničevalno imenoval "reklamne table državnega gostišča"<ref>http://www.archiviodistatovenezia.it/</ref>
===Drugi državni organi===
Bizantinska skrb za podrobnosti je tudi v Beneški republiki osnovala veliko upravnih in sodnih teles, od katerih je vredno omeniti najvažnejša.
'''Nižji svet''' (''Minor Consiglio'') je sestavljalo šest svetnikov, ki jih je izvolil Najvišji svet. Njihova naloga je bila pomagati dožu in ga istočasno strogo nadzirati, celo v osebni [[korespondenca|korespondenci]], da ni prešel meja svoje oblasti. Glavni od teh svetnikov je bil dožev namestnik v slučaju trenutne nerazpoloženosti ali zadržka. Celotni Nižji svet, skupaj z dožem in tremi predstavniki ''quarantie'' so bili najvišje predstavništvo države, imenovano '''Signoria'''. Naslov ''Serenissima Signoria'' je nadomestil poimenovanje ''Commune Veneciarum'' v vseh uradnih listinah po letu 1423.
'''Quarantia''' (''Consiglio dei XL'') je bil suvereni organ za [[finance|finančne]] zadeve in najvišji sodni organ. V začetku je to bilo 40 oseb (beneško ''quaranta'' = štirideset), ki jih je imenoval dož na predlog devetih predstavnikov ljudske skupščine. Bili so enakopravni vsem drugim članom Najvišjega sveta, zato so imeli pravico do vseh političnih razprav, vendar so se s časom omejili na upravljanje državnih financ ter na pravno plat zakonodaje in sodstva. Svetnike je volil Najvišji svet za dobo enega leta in so bili lahko spet izvoljeni. Pozneje se je ta državni organ razvejal in število članov se je pomnožilo, predvsem zaradi preobilice pravosodnih funkcij.
'''Svet naprošenih''' (''Consiglio dei Pregadi'') je nastal kot pomožni organ Najvišjega sveta v zunanjepolitičnih zadevah. Imenoval se je ''dei Pregadi'', ker so bili svetniki sprva "naprošeni" od doža za mnenje in nasvet. Sestavljalo ga je 60 članov, ki jih je letno izvolil Najvišji svet, in pozneje še drugih 60 kot "dodatek" (''Zonta''). V štirinajstem stoletju se je pod vplivom [[humanizem|humanističnih]] idej preimenoval v '''Senat'''. V tej dobi je že prevzel večino funkcij Najvišjega sveta in se razširil na 240 članov.
'''Svet desetih''' (''Consiglio dei X'') je deloval od leta 1335 do konca republike. Sestavljalo ga je deset članov, ki so bili zadolženi za državno varnost. Bili so izvoljeni letno, a ne dve leti zaporedoma in ne istočasno z drugim družinskim članom. Njihove preiskave in zasliševanja so bila tajna in brez možnosti ugovora. Končna obsodba, po potrebi isto tako tajna, je bila nepreklicna in smrtne kazni izvršene takoj in nikoli javno. V svetu je delovala ožja komisija treh '''Inkvizitorev''', ki so ščitili določene državne tajnosti celo pred kolegi.<ref>''Archivio di Stato di Venezia. Indice generale, storico, descrittivo ed analitico. Tomo I - Archivi dell'amministrazione centrale della Repubblica Veneta e archivi notarili'', [[1937]].</ref>
V teku petnajstega in šestnajstega stoletja so si sledila ostra nasprotja in borbe za nadoblast med Senatom in Svetom desetih, dokler ni bilo doseženo ravnotežje med tremi preostalimi političnimi silami: Najvišjim svetom, Senatom in Svetom desetih. Ustalilo se je sodelovanje med [[zakonodajna oblast|zakonodajno]], [[sodna oblast|sodno]] in [[izvršilna oblast|izvršno]] oblastjo.
==Viri==
| |||