Nemška književnost na Slovenskem: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Manjaaa (pogovor | prispevki)
Manjaaa (pogovor | prispevki)
Vrstica 45:
Večkrat je spremenil svoj naslov. V letih 1819 – 1827 se je imenoval Ilyrisches Blatt zum Nutzen und Vergnugen, v letih 1828 – 1846 je bil naslov le Ilyrisches Blatt, v zadnjem obdobju pa se je imenoval Ilyrishes Blatt, Zeitschrift fur Vaterland, Kunst, Wissenscaft und geselliges Leben.
Do leta 1846 je Ilirski list izhajal kot tednik, od leta 1819 do 1827 ob petkih, med leti 1828 in 1838 ob sobotah, od leta 1839 do 1845 ob četrtkih. Od leta 1846 do 1849 je izhajal dvakrat tedensko, ob torkih in sobotah.
Njegova funkcija je bila razvedrilna, didaktična in domovinska. Poleg literarnih besedil v nemščini, je objavljal tudi manjše število tovrstnih prispevkov v drugih jezikih. Med nenemškimi besedili zasedajo prvo mesto besedila v slovenskem jeziku, saj je izhajal na slovenskem ozemlju. Slovenska besedila so bila objavljena bodisi vzporedno z nemškimi besedili bosidi kot samostojni literarni prispevek. V njem so objavlali [[France Prešeren]], [[Matija Čop]], [[Miha Kastelic]], [[Jakob Zupan]], [[France Malavašič]], [[Jožef Žemlja]], [[Blaž Potočnik]] in Leopold Kordesch. Prispevke mnogih avtorjev je Iliryshes Blatt objavljal anonimno. Prešeren je tu leta 1834 objavil svoj sonetniSonetni venec. Ilirisches Blatt je zamenjal kar nekaj urednikov. Pomembnejša urednika sta bila Carel Ullepitsch in Leopold Kordesch, ki sta časopis dvignila na višjo literarnoestetsko in kritiško kakovostno raven. S časopisom je začel sodelovati širok krog književnikov. Časopis je objavljal poezijo, prozo, dramska besedila, literarnozgodovinska, literarnokritiška ter gledališkokritiška besedila, didaktična besedila, zgodovinske, etonografske, naravoslovne vsebine z domovinskim in regionalnim poudarkom, uporabna besedila (npr. medicinski nasveti), informativna besedila (zanimivosti iz domovine in sveta) in humoristična besedila. Pomembna je bila rubrika „Theaterbericht“, ki je ocenjevala nemško dramsko produkcijo Stanovskega gledališča v Ljubljani (Standisches Theater).
Bralstvo časopisa je bilo meščanskega in malomeščanskega porekla.