Nemška književnost na Slovenskem: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Manjaaa (pogovor | prispevki)
Manjaaa (pogovor | prispevki)
Vrstica 81:
== Carniolia (1838 – 1844) ==
 
Časopis je izhajal v letih 1838- 1844. Ustanovitelj časopisa je bil Leopold Kordesch, za njim od leta 1840 dalje Franz Hermannstahl, proti koncu izhajanja pa zopet Kordesch. Carniolio je tiskal [[Jožef Blaznik]]. Dovoljenje za izdajo je dal deželni guverner Schmidburg, česar ne bi smel, saj so dovoljenje lahko dali le Cesarski kraljevi cenzurni in policijski dvorni urad na Dunaju. Kordesch je leta 1838 poslal pismo Schmitburgu, v katerem ga je prosil za dovoljenje za izhajanje slovenskega političnega lista z imenom Slovenske ali [[Kranjske novice]]. Tem je želel dodati še prilogo Zora. Zavedal se je, da so možnosti za dovoljenje majhne, zato je predlagal, naj izhaja kot priloga nemškemu časopisu Carnioli. Schmidburg je to prošnjo poslal na Dunaj, kjer sploh niso vedeli, da v Ljubljani izhaja Carniolia. Začeli so poizvedovati o Kordeschu. Zakompliciralo se je pri 3. ali 4. izdaji, ko je Kordesch napisal pesem o tem, kako se lipa naslanja na hrast (lipa je simbol slovenstva, hrast simbol nemštva). Razpredali so, da je govoril o težavah pri izidu lista, čeprav to ni bilo res. Policija ga je ves čas nadzorovala, izgnali so ga na lastne stroške, ker sam ni imel dovolj denarja. Carniolia je nehala izhajati leta 1844.
 
Carniolia je v času svojega izhajanja dvakrat zamenjala podnaslov. Najprej je bila Vaterländische Zeitschrift und Unterhaltungsblatt für Kunst, od leta 1844 pa Zeitschrift für Kunst, Wissenschaft und geselliges Leben.
 
Carniolia je izhajala dvakrat tedensko, vsak ponedeljek in petek. Njena publika so bili [[Nemci]] in [[Slovenci]]. Zanjo so pisali slovensko in nemško pisoči avtorji ( France Prešeren, Henrik Costa): slovenski zato, ker niso imeli časopisa v svojem lastnem jeziku. Carniolio odlikujejo domoznanski prispevki, domovinske teme in poljudnoznanstveni eseji. Glavni namen časopisa je bil na zabaven način bralcu predstaviti lepote dežele in ga poučiti o zgodovinskih, bioloških, gospodarskih in drugih dejstvih. Carniolia je prinašala tudi pesmi, povesti, novele, prevode, gledališke in literarne kritike. V zadnjem letniku je Kordesch začel objavljati serijo barvih litografij kranjskih narodnih noš, ki jih je zbral narodopisec, pesnik in etnolog Emil Korytko, ki je leta 1837 prispel na Kranjsko.
 
V časopisu so bili prazni deli, da so ljudje videli, kaj vse je cenzura črtala.