Nemška književnost na Slovenskem: Razlika med redakcijama

Izhajal je v letih 1784 – 1807 in 1821 – 1918. Najprej se je imenoval Wöchentliche Ordinari – Laibacher Zeitung (tedenski običajni ljubljanski list). Prinašal je novice iz različnih krajev. Že sam naslov izdaja, s kakšno pošto so novice prispele do tiskarjev. Če so vesti prihajale po redni poštni zvezi, so se časniki imenovali „Ordinari“, če pa so vesti prihajale z izredno pošto, so se časniki imenovali „Extraordinari“. Če so novice prihajale po obeh poteh, se je časnik imenoval „Ordinari in Extra-ordinari“. Vse novice so povzete po tujih časnikih. Časnik je izhajal tedensko. Prvi časnik na [[Kranjska|Kranjskem]] je izdajala tiskarska in založniška rodbina Mayr, kasneje [[Janez Friderik EgerEgger]].

Izbira naslova priča o njegovi nacionalni in nadregionalni identiteti (list za [[Ilirija|Ilirijo]]), saj je bil namenjen avstrijskim, slovenskim, italijanskim in hrvaškim bralcem. Predvsem je bil razširjen med bralstvom na Kranjskem, Leopold Kordesch, njegov najpomembnejši urednik , pa si je prizadeval, da bi časopis postal osrednja publikacija v Ilirskem kraljestvu. [[Ilirsko kraljestvo]] je bilo ustanovljeno leta 1816 kot formalna državno-pravna enota v [[habsburška monarhija|habsburški monarhiji]]. Ilirija je obsegala severni del [[Ilirske province|Ilirskih provinc]]. [[Vojvodina KranjskaKranjsk]]a je bila v središču te državno-pravne enote.

Izhajal v letih 1819- in 1849 kot priloga osrednjega političnega časnika Laibacher Zeitunga in je kot samostojna periodična publikacija izhajal v nemščini.

Njegova funkcija je bila razvedrilna, didaktična in domovinska. Poleg literarnih besedil v nemščini, je objavljal tudi manjše število tovrstnih prispevkov v drugih jezikih. Med nenemškimi besedili zasedajo prvo mesto besedila v slovenskem jeziku, saj je izhajal na slovenskem ozemlju. Slovenska besedila so bila objavljena bodisi vzporedno z nemškimi besedili bosidi kot samostojni literarni prispevek. V njem so objavlali [[France Prešeren]], [[Matija Čop]], [[Miha Kastelic]], [[Jakob Zupan]], [[France Malavašič]], [[Jožef Žemlja]], [[Blaž Potočnik]] in Leopold Kordesch. Prispevke mnogih avtorjev je Iliryshes Blatt objavljal anonimno. Prešeren je tu leta 1834 objavil svoj sonetni venec. Ilirisches Blatt je zamenjal kar nekaj urednikov. Pomembnejša urednika sta bila Carel Ullepitsch in Leopold Kordesch, ki sta časopis dvignila na višjo literarnoestetsko in kritiško kakovostno raven. S časopisom je začel sodelovati širok krog književnikov. Časopis je objavljal poezijo, prozo, dramska besedila, literarnozgodovinska, literarnokritiška ter gledališkokritiška besedila, didaktična besedila, zgodovinske, etonografske, naravoslovne vsebine z domovinskim in regionalnim poudarkom, uporabna besedila (npr. medicinski nasveti), informativna besedila (zanimivosti iz domovine in sveta) in humoristična besedila. Pomembna je bila rubrika „Theaterbericht“, ki je ocenjevala nemško dramsko produkcijo Stanovskega gledališča v Ljubljani (Standisches Theater).

Po nekajletnem premoru po koncu izhajanja Ilyrisches Blatta je začel Laibacher Zeitung izdajati prilogo Blätter aus Krain. Priloga je izhajala enkrat tedensko v letih 1857 – 1865. V njem so objavljali pesnica [[Luiza Pesjakova]], pisatelj ter časnikar [[Jakob Alešovec]], publicist, lirik, pripovednik in kritik Leopold Kordesch in drugi. Priloga je prinašala pesmi, novele, pripovedi, biografije ter znanstvene prispevke. Poljudnoznanstvene prispevke so pisali etnolog in naravoslovec [[Viljem Urbas]], zgodovinar in publicist [[Henrich Costa]], zgodovinar in časnikar Peter Radics. Osnovni namen časopisa je bil seznanjati bralce s slovensko zgodovino in etnografijo. Rubriki Verschiedenes in Literarisches sta prinašali novice o ljubljanskem gledališču in novice o novih knjižnih izdajah. List so tiskali v Kleinmayrjevi tiskarni.

Po koncu izhajanja Laibachar Zeitunga se začnejo pojavljati različni Ljubljanski časopisi, ki izhajajo v letih 1784- – 1807 in 1821- – 1918: