Beneška republika: Razlika med redakcijama

[[Slika:Repubblica di Venezia.png|right|450px|thumb|Ozemlje Beneške republike (rdeče) v šestnajstem stoletju]]

Prvi udarec beneški trgovini je zadalo odkritje [[Amerika|Amerike]], ki je v teku desetletij preusmerilo pomorsko trgovino iz Sredozemlja čez [[Atlantik]], vendar je bila republiška ekonomija dovolj močna, da se je vključila v novo razmerje sil. Toda kmalu so na vzhodne posesti začeli pritiskati [[Turki]] in v dolgoletnih vojnah v teku šestnajstega in [[17. stoletje|sedemnajstega stoletja]] je morala Beneška republika odstopiti večino svojih prekomorskih posesti. Na Apeninskem polotoku so se beneški teritorialni interesi križali z interesi Papeške države, ki se je zavezala s [[Francozi]] proti republiki. Leta 1797 je [[Napoleon]] zasedel vse beneške kopenske posesti in zagrozil z napadom na Benetke. Benečani, ki so imeli še živo v spominu grozote [[francoska revolucija|francoske revolucije]], so hoteli prizanesti svojemu mestu uničenje in so se podali. Dne 12. maja 1797 je dož izročil svoje [[insignije]] in ''Maggior Consiglio'' je proglasil padec republike in odstopil. Francoske čete so vkorakale v Benetke brez boja. Tako se je po 1100 letih zaključila najdlje trajajoča republika v zgodovini.

Benetke so se osamosvojile od Bizanca v [[9. stoletje|9. stoletju]] in kmalu postale najmočnejša od [[pomorskapomorske republikarepublike|pomorskih republik]]. V [[srednji vek|visokem srednjem veku]] so ob razvoju trgovine z [[Bližnji vzhod|Levantom]], ustanavljanju tamkajšnjih trgovskih postojank in njenem nadzoru postale ena glavnih trgovskih in vojaških velesil v vzhodnem [[Sredozemlje|Sredozemlju]]. Tako se je država v začetku [[11. stoletje|11. stoletja]] začela širiti na vzhodno obalo [[Jadransko morje|Jadrana]] in zasedla [[Istra|Istro]], [[Dalmacija|Dalmacijo]] in [[Albanija|Albanijo]]. Beneško ladjevje je odločilno pripomoglo k zavzetju [[Konstantinopel|Konstantinopla]] s strani [[križarji|križarjev]] v [[četrta križarska vojna|četrti križarski vojni]] leta 1204. Ob kasnejši razdelitvi Bizantinskega cesarstva so Benetke dobile veliko ozemlja v [[Egejsko morje|Egejskem morju]], vključno z otoki [[Kreta|Kreto]] in [[Evbeja|Evbejo]]. Leta 1489 je Benetkam bil priključen še [[Ciper]], pred tem križarska država.

Beneška republika je bila v letih 1257 do 1381 v vojni z [[Genovska republika|Genovsko republiko]], na koncu katere je dobila popolno prevlado nad Sredozemljem. V zgodnjem [[15. stoletje|15. stoletju]] so se Benečani začeli širiti tudi na [[Apeninski polotok]] in v [[Padska nižina|Padsko nižino]], kot odgovor na grozeče širjenje [[Giangaleazzo Visconti|Giangaleazza Viscontija]], [[Milano|milanskega]] [[vojvod]]a. Do leta 1410 je Beneška republika zavzela večino današnje [[Benečija|Benečije]], vključno s pomembnima mestoma [[Verona|Verono]] in [[Padova|Padovo]]. Benečani so prav tako prišli v navzkriž s [[Papeška država|papeškoPapeško državo]], pri nadzoru pokrajine [[Emilija - Romanja|Romanje]]. Spor je leta 1508 pripeljal do ustanovitve [[Cambraiska liga|cambraiske lige]], v kateri so papež [[papež Julij II.|Julij II.]], [[Francija|francoski]] [[kralj]] [[Ludvik XII. Francoski|Ludvik XII.]], [[Sveto rimsko cesarstvo|cesar]] [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijan I.]] in kralj [[Aragonsko kraljestvo|Aragonije]] [[Ferdinand II. Aragonski|Ferdinand II.]] skupaj nastopili proti Republiki. Čeprav so Francozi porazili Benečane pri [[Bitka pri Agnadellu|Agnadellu]] leta [[1509]], Benetke zaradi razpada koalicije niso utrpele večje izgube ozemlja.

Do [[18. stoletje|18. stoletja]] je bila država le še bleda senca nekdanje velesile, čeprav je še naprej vladala jadranskemu primorju in [[Jonsko otočje|Jonskemu otočju]]. Leta [[1797]] je bila zavojevana s strani Francozov pod [[general]]om [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom BonapartomBonapartejem]] in z [[Campoformijski mir|mirovnim sporazumom]] v [[Campoformido|Campoformiu]] razdeljena med Francijo in [[Habsburška monarhija|Avstrijo]].