Pismenost: Razlika med redakcijama

dodanih 215 zlogov ,  pred 7 leti
brez povzetka urejanja
==Razvoj pismenosti==
Z uvedbo obveznega šolstva v [[18. stoletje|18. stoletju]] je pismenost začela izgubljati status spretnosti priviligirane manjšine in je tako postala nuja za vsakega posameznika. Danes [[družba|družba]], ki velja za nepismeno ali polpismeno velja za nerazvito. Pismenost določa prag civiliziranosti in je že skorajda samoumevno, da razviti svet pri vprašanju o odstotku pismenosti zapisuje številke, ki so blizu 100.
Razumevanje pismenosti se spreminja. Nekaj desetletij nazaj je pisati pomenilo pisati z roko s [[svinčnik|svinčnikom]], nalivnikom in nato s [[kemični svinčnik|kemičnim svinčnikom]]; strojepisci, publicisti in znanstveni pisci pa so uporabljali [[tipkovnica|tipkovnice]] na [[pisalni stroj|pisalnih strojih]]. Dandanes je uporaba svinčnika za pisanje redka; na roke pišejo pravzaprav le še šolajoča se mladina, pisci grafitov, [[kaligrafija|kaligrafski pisci]] in sleherniki v pismih za posebne priložnosti (smrt, poroka, rojstvo otroka) in seveda takrat, ko nas [[tehnologija|tehnologija]] pusti na cedilu. Vsakdanja pisna sporočila danes tipkamo, največkrat v [[prenosni telefon|mobilne telefone]] kratka sporočila ([[SMS|SMS]]) in v računalnik. Med pisne spretnosti je mogoče šteti tudi komunikacijo z avtomatskimi napravami, ki jih upravljamo s tipkami preko zaslonskih menijev (nastavitev in izbira TV-programa, naročanje kave, kupovanje vozne karte, izposoja kolesa, dvigovanje denarja, plačevanje parkirnine, plačevanje nakupa v trgovini z avtomatsko blagajno itd.), in podobne opravke od doma preko računalnika. Zagotovo se bo pojem pismenosti v prihodnje še zelo spreminjal in prav mogoče je, da nekega dne pismenosti ne bomo več povezovali z ročnimi spretnostmi, kot so pisanje, tipkanje in menijsko izbiranje.
 
8. september je od leta 1966 mednarodni dan pismenosti, ki opozarja na to, da je kljub današnjemu razvoju stopnja pismenosti v mnogih državah sveta še vedno izrazito nizka. Največ nepismenih je v Saharski Afriki ter [[južna Azija|južni]] in zahodni [[Azija|Aziji]].
==Vrste pismenosti==
Kriteriji pismenosti variirajo od družbe do družbe, poudarjena je zlasti recepcijska sposobnost, tj. branje in razumevanje, manj pa sposobnost tvorjenja informacij. Pogosto se poleg veščine branja in pisanja upoštevajo tudi druge spretnosti, kot sta uporaba računalnika ali sposobnost računanja ([[matematična pismenost]]), saj mnogi ljudje ne znajo brati črk, znajo pa brati številke in se kljub temu, da ne znajo brati, lahko v omejenem obsegu naučijo uporabljati [[računalnik]]. Vedno več informacij je namreč slikovne, zvočne in filmske narave.
Nove oblike pismenosti, ki jih je omogočil napredek tehnologije, so [[medijska pismenost|medijsko pismenost]] (kompetence, ki omogočajo ljudem ustvarjanje, ocenjevanje in analiziranje sporočil v medijih), [[računalniška pismenost]] (sposobnost uporabe računalnikov in računalniške tehnologije), [[informacijska pismenost|informacijsko pismenost]], [[elektronska pismenost|elektronsko pismenost]] (spretnost komunikativnega izkoriščanja celotnega potenciala elektronskih medijev), [[glasbena pismenost|glasbeno]] (sposobnost branja not ali celo komponiranja), [[kartografska pismenost|kartografsko pismenost]] (sposobnost orientiranja po zemljevidu, vpisovanje geografskih podatkov v javno dostopne zemljevide na spletu, kot sta npr. [[Google Earth]] ali [[Geopedia|Geopedija]]), [[ekološka pismenost]], [[kulturna pismenost]], državljanska pismenost idr. Izraz nova pismenost zajema take spretnosti, kot so sestavljanje [[SMS]]-ov in komunikacija po [[e-pošta|e-pošti]], pisanje [[blog]]a, postavitev in vzdrževanje [[spletna stran|spletnih strani]], komentiranje spletnih objav, sodelovanje v [[spletno socialno omrežje|socialnih omrežjih]] ([[Facebook]], [[YouTube]] ipd.), snemanje, postavitev in objavo slik, videa in glasbe, pisanje in objavljanje leposlovja, npr. [[fanovska literatura|fanovskega pisanja]].
 
Uradne definicije pismenosti zajamejo večino populacije v razvitih družbah in imajo zato slabo informativno vrednost. Za primerjavo kulturne razvitosti skupnosti so uporabnejši podatki o tistem manjšinskem deležu populacije, ki kreativno sodeluje v tradicionalnih in novih oblikah javne in poljavne pisne komunikacije (avtorji časopisnih, knjižnih in spletnih objav, blogerji, tviterji, wikipedisti, forumski in časopisni komentatorji). Za Slovence so grobe številke 16.500 avtorjev,<ref>Avtorji izvirnih monografskih publikacij - 2012, [http://home.izum.si/cobiss/nadomestilo/NadSeznam.asp?Leto=2012&Tabela=1&Status=3 Cobiss].</ref> 76.000 prijavljenih wikipedistov, od tega mesečno aktivnih 600, približno 50.000 blogerjev, torej vsega skupaj ne več kot nekaj odstotkov populacije. Táko ožje razumevanje novodobne pismenosti je bližje etimologiji slovenske besede pismenost, ki namesto na kvalificirano udeležbo v govornem sporazumevanju kaže na pripadnost [[knjižna kultura|pisni kulturi]] (izobražene oz. kulturno kreativne) manjšine. Pri novi pismenosti gre običajno za objave iz lastnega interesa, zato npr. [[diploma|diplomskih nalog]], ki so nastale v okviru študijskih obveznosti in so imele do nedavnega status internih dokumentov, nismo vedno pripravljeni šteti sem. [[IKT|Informacijska tehnologija]] in princip [[kultura sodelovanja|sodelovalne kulture]] (ang. ''[[:en:participatory culture|participatory culture]]'') vzbujata upe v postopno povečanje deleža kulturno ustvarjalnih, aktivnih in odgovornih ljudi v skupnosti.
 
==Nepismenost v Sloveniji==
6.983

urejanj