Pismenost: Razlika med redakcijama

dodanih 26 zlogov ,  pred 7 leti
m
(p)np
m ((p)np)
[[Slika:Literacy rate world.PNG|thumb|350px|Stopnja pismenosti po svetu]]
 
'''Písmenost''' je sposobnost [[branje|branja]] in [[pisanje|pisanja]] ter, po terminologiji [[UNESCO|UNESCAUnesca]], zmožnost razumevanja vsakdanjih sporočil. Stopnja pismenosti države ali regije je glavno merilo pri določanju vrednosti [[človeški kapital|človeškega kapitala]], saj je pismene ljudi ceneje izučiti kot nepismene; višja pismenost pa pomeni tudi več priložnosti za zaposlitev.
 
==Razvoj pismenosti==
==Vrste pismenosti==
Kriteriji pismenosti variirajo od družbe do družbe. Pogosto se poleg veščine branja in pisanja upoštevajo tudi druge spretnosti, kot sta uporaba računalnika ali sposobnost računanja ([[matematična pismenost]]), saj mnogi ljudje ne znajo brati črk, znajo pa brati številke in se kljub temu, da ne znajo brati, lahko v omejenem obsegu naučijo uporabljati [[računalnik]]. Vedno več informacij je namreč slikovne, zvočne in filmske narave.
Nove oblike pismenosti, ki jih je omogočil napredek tehnologije, so [[medijska pismenost|medijsko pismenost]] (kompetence, ki omogočajo ljudem ustvarjanje, ocenjevanje in analiziranje sporočil v medijih), [[računalniška pismenost]] (sposobnost uporabe računalnikov in računalniške tehnologije), [[informacijska pismenost|informacijsko pismenost]], [[elektronska pismenost|elektronsko pismenost]] (spretnost komunikativnega izkoriščanja celotnega potenciala elektronskih medijev), [[glasbena pismenost|glasbeno]] (sposobnost branja not ali celo komponiranja), [[kartografska pismenost|kartografsko pismenost]] (sposobnost orientiranja po zemljevidu), [[kulturna pismenost]] idr. Izraz nova pismenost zajema take spretnosti, kot so sestavljanje [[SMS]]-ov in komunikacija po [[e-pošta|e-pošti]], pisanje [[blog]]a, postavitev in vzdrževanje [[spletna stran|spletnih strani]], komentiranje spletnih objav, sodelovanje v [[spletno socialno omrežje|socialnih omrežjih]] (facebook[[Facebook]], youtube[[YouTube]] ipd.), snemanje, postavitev in objavo slik, videa in glasbe, pisanje in objavljanje leposlovja, npr. [[fanovska literatura|fanovskega pisanja]].
 
Uradne definicije pismenosti zajamejo večino populacije v razvitih družbah in imajo zato slabo informativno vrednost. Za primerjavo kulturne razvitosti skupnosti so uporabnejši podatki o tistem manjšinskem deležu populacije, ki kreativno sodeluje v tradicionalnih in novih oblikah ''javne'' pisne komunikacije (avtorji časopisnih, knjižnih in spletnih objav, blogerji, tvitarji, wikipedisti, forumski in časopisni komentatorji). Za Slovence so grobe številke 16.500 avtorjev,<ref>Avtorji izvirnih monografskih publikacij - 2012, [http://home.izum.si/cobiss/nadomestilo/NadSeznam.asp?Leto=2012&Tabela=1&Status=3 Cobiss].</ref> 76.000 prijavljenih wikipedistov, od tega mesečno aktivnih 600, približno 50.000 blogerjev, torej vsega skupaj ne več kot nekaj odstotkov populacije.
[[Slika:World_illiteracy_1970-2010.svg‎|thumb|Stopnja nepismenosti v svetu med leti 1970 in 2005]]
Stopnja nepismenosti na Slovenskem je v [[18. stoletje|18. stoletju]] znašala približno 97 odstotkov. S splošno šolsko naredbo iz leta 1774, ko je šolanje postalo obvezno, pa je pismenost začela izgubljati status spretnosti priviligerane manjšine. Tako je leta 1870 v šolo hodil že vsak sedmi otrok – stopnja nepismenosti je znašala 60 %. Leta 1887 se je šolal že vsak tretji otrok, stopnja nepismenosti pa se je iz leta v leto manjšala. Leta 1880 je znašala 39 %, ob koncu [[19. stoletje|19. stoletja]] 25 %. V začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] je stopnja padla že na 15 %, kar je bilo približno 270.000 [[prebivalstvo|prebivalstva]]. Zadnji [[popis prebivalstva|popis prebivalstva]], ki je spraševal o pismenosti oziroma nepismenosti je bil leta 1991. Tedaj je bilo ugotovljeno, da je med ljudmi, starimi 10 let ali več, takrat bilo nepismenih približno 0,44 odstotka, kar je 7559 ljudi; ženskega nepismenega prebivalstva je bilo za 0,1 % več od moškega. Vprašanje o pismenosti je bilo postavljeno samo osebam, ki so dokončale manj kot 3 razrede [[osnovna šola|osnovne šole]]. Popisovalec je odgovor vpisal na osnovi izjave popisane osebe, pri tem pa je veljalo, da je pismen tisti, ki zna brati in napisati sestavek iz vsakdanjega življenja oz. tisti, ki zna prebrati in napisati pismo.
 
Ob popisu prebivalstva iz leta 2002 v [[Slovenija|Sloveniji]] o nepismenosti niso več spraševali, ker ta pojav za Slovenijo ni več statistično značilen, poleg tega pa je osnovnošolsko izobraževanje že več desetletij obvezno, a vendar je mednarodna raziskava pismenosti odraslih iz leta 1998, ki so jo izvedli pod okriljem [[Andragoški center Slovenije|Andragoškega centra Slovenije]], razkrila, da je 77 odstotkov odraslih priv nasSloveniji s svojimi pismenimi spretnostmi pod mednarodnim povprečjem.
 
Evropsko povprečje nepismenosti je bilo že od nekdaj ugodnejše. Leta 1770 je bila stopnja nepismenega prebivalstva 85 odstotkov. Tri desetletja pozneje (1780) je bilo nepismenega prebivalstva za 60 %, leta 1870 25 % in na začetku 20. stoletja za 10 %, kar je približno 5 % manj kot na Slovenskem.