Pismenost: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Hladnikm (pogovor | prispevki)
Hladnikm (pogovor | prispevki)
Vrstica 11:
==Vrste pismenosti==
Kriteriji pismenosti variirajo od družbe do družbe. Pogosto se poleg veščine branja in pisanja upoštevajo tudi druge spretnosti, kot sta uporaba računalnika ali sposobnost računanja ([[matematična pismenost]]), saj mnogi ljudje ne znajo brati črk, znajo pa brati številke in se kljub temu, da ne znajo brati, lahko v omejenem obsegu naučijo uporabljati [[računalnik]]. Vedno več informacij je namreč slikovne, zvočne in filmske narave.
Nove oblike pismenosti, ki jih je omogočil napredek tehnologije, so [[medijska pismenost|medijsko pismenost]] (kompetence, ki omogočajo ljudem ustvarjanje, ocenjevanje in analiziranje sporočil v medijih), [[računalniška pismenost]] (sposobnost uporabe računalnikov in računalniške tehnologije), [[informacijska pismenost|informacijsko pismenost]], [[elektronska pismenost|elektronsko pismenost]] (spretnost komunikativnega izkoriščanja celotnega potenciala elektronskih medijev), [[glasbena pismenost|glasbeno]] (sposobnost branja not ali celo komponiranja), [[kartografska pismenost|kartografsko pismenost]] (sposobnost orientiranja po zemljevidu), [[kulturna pismenost]] idr. Izraz nova pismenost zajema take spretnosti, kot so sestavljanje [[SMS]]-ov in komunikacija po [[e-pošta|e-pošti]], pisanje [[blog]]a, postavitev in vzdrževanje [[spletna stran|spletnih strani]], komentiranje spletnih objav, sodelovanje v [[socialno omrežje|socialnih omrežjih]] (facebook, youtube), snemanje, postavitev in objavo slik, videa in glasbe, pisanje in objavljanje leposlovja, npr. [[fanovska literatura|fanovskega pisanja]].
 
Uradne definicije pismenosti zajamejo večino populacije v razvitih družbah in imajo zato slabo informativno vrednost. Za primerjavo kulturne razvitosti skupnosti so uporabnejši podatki o tistem manjšinskem deležu populacije, ki kreativno sodeluje v tradicionalnih in novih oblikah ''javne'' pisne komunikacije (avtorji časopisnih, knjižnih in spletnih objav, blogerji, tvitarji, wikipedisti, forumski in časopisni komentatorji). Za Slovence so grobe številke 16.500 avtorjev,<ref>Avtorji izvirnih monografskih publikacij - 2012, [http://home.izum.si/cobiss/nadomestilo/NadSeznam.asp?Leto=2012&Tabela=1&Status=3 Cobiss], 76.000 prijavljenih wikipedistov, od tega mesečno aktivnih 600, približno 50.000 blogerjev, torej vsega skupaj ne več kot nekaj odstotkov populacije.</ref>
 
==Nepismenost v Sloveniji==