Socialna moč: Razlika med redakcijama

'''Socialna moč''' je sposobnost [[socialno vplivanje|vplivanja]] ene osebe ali [[organizacija|organizacijske]] skupine na drugo, tako da storijo nekaj, česar sicer ne bi.<ref name="Ule">Ule, M.(2009).Socialna psihologija: Analitični pristop k življenju v družbi. Fakulteta za družbene vede.</ref> Moč pomeni možnost [[nadzor|nadzora]] nad dogodki in ljudmi, medtem ko šibkost pomeni nizko stopnjo nadzora ter je lahko tudi imaginacija lastne moči <ref name=Ule/>. Moč je funkcija nadzora nad [[viri|viri]]. Bolj kot je vir pomemben in zanimiv, več moči ima oseba. Hkrati pa je moč odvisna tudi od [[razmerje (razločitev)|odnosa]], kajti socialna moč ne obstaja brez oseb, ki so se zmožne [[podrejanje|podrejati]] <ref name=Ule/>. Določena oseba ima lahko moč v eni situaciji oz. odnosu, v drugi pa ne. Večja kot je odvisnost A od B, večjo moč ima B v odnosu z A <ref name="Furnham">Furnham, A. (2005).The psychology of behaviour at work: The individual in the organization. Psychology Press.</ref>. Največja je tista socialna moč, ki je ni potrebno dokazovati in jo [[vodenje|podrejeni]] priznavajo brez prisile. Pri socialni moči lahko razlikujemo med: ''nosilcem ali izvorom, [[sredstva|sredstvom]], ciljem, socialnimi odnosi'' in ''socialnim kontekstom''. Na socialno moč se navezujejo psihološke značilnosti kot je želja po moči, želja po dominaciji, [[samozavest]]. <ref name=Ule/> Zaznavanje moči pa se povezuje z učinkom, [[delovna učinkovitost|produktivnostjo]], zadovoljstvom z [[supervizija|supervizijo]] in [[zadovoljstvo zaposlenih|zadovoljstvom pri delu]].

Tako kot obstaja moč, obstaja tudi odpor do socialne moči. V določenih okoliščinah se posamezniki uprejo tistim, ki si jih želijo podrediti. Pogoj, da se pojavi odpor do moči sta ''želja po svobodi'' in ''želja po individualnosti''. Pomemben situacijski dejavnik odpora je socialna podpora [[neodvisnost|neodvisnosti]]. <ref name=Ule/>