Podtalnica: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m doponitve |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 25:
Na ozemlju Slovenije prevladujejo dobro propustne sedimentne kamenine z medzrnsko (19%), razpoklinsko (14%) ter kraško razpoklinsko poroznostjo (33%). Vodonosniki z medzrnsko poroznostjo so kamenine terciarne in kvartarne starosti in se nahajajo v osrednjem (Sorško polje, Ljubljansko in Kranjsko polje), vzhodnem (Savijska in Krška kotlina) in severovzhodnem delu (Murska in Dravska kotlina) države. Vodonosniki kraške in razpoklinske poroznosti so karbonatne kamenine, v glavnem apnenci in dolomiti, mezozoiske in paleozoiske dobe. Nahajajo na severu ([[Karavanke|Karavanke,]] [[Kamniško-Savinjske Alpe]]), na zahodu ([[Julijske Alpe]]) ter jugu in jugo zahodu države (območje Notranjskega, Dolenjskega in Primorskega [[Kras]]a).
Podzemne vode v enem ali več vodonosnikov tvorijo [[vodno telo]]. V Sloveniji je v skladu s prvo določitvijo vodnih teles v okviru Načrta upravljanja voda ua obdobje 2009-2015 <ref>http://www.arhiv.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/okolje/pdf/vode/nuv/nacrt_upravljanja_voda.pdf| Načrt upravljanja voda </ref> določenih 21 vodnih teles podzemnih voda. Kakovost podzemnih voda se spremlja (monitoring) in ocenjuje glede na vrednost parametrov količinskega in kemijskega stanja vodnih teles.▼
Visoka specifična toplotna zmogljivost [[Voda|vode]] in izolacijski učinek [[Kamnina|kamnin]] vodonosnika lahko ublaži vplive nihanja temperatur [[Podnebje|podnebja]] in vzdržuje podzemne vode na relativno stalni [[Temperatura|temperaturi]] okoli 10 °C, kar je lahko vir toplotne energije - [[toplotna črpalka|toplotne črpalke]]).▼
▲Podzemne vode v enem ali več vodonosnikov tvorijo [[vodno telo]]. V Sloveniji je v skladu s prvo določitvijo vodnih teles v okviru Načrta upravljanja voda ua obdobje 2009-2015 <ref>http://www.arhiv.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/okolje/pdf/vode/nuv/nacrt_upravljanja_voda.pdf| Načrt upravljanja voda </ref> določenih 21 vodnih teles podzemnih voda. Kakovost podzemnih voda se spremlja (monitoring) in ocenjuje glede na vrednost parametrov količinskega in kemijskega stanja vodnih teles.
=== Zaloge podzemne vode ===
Vrstica 35 ⟶ 33:
Zaloge podzemne vode predstavljajo, zaradi dolgega potovalnega časa, dolgoročni zbiralnik naravnega ciklusa vode (čas izmenjave vode v vodonosniku traja od nekaj dni do več tisočletij), kar je pomembno v primerjavi z zadrževalnim časom v zadrževalnikih površinske vode, ki znaša od nekaj ur do nekaj let.
Primer: "Veliki arteški bazen" osrednji in vzhodni Avstraliji je eden največjih vodonosnih sistemov na svetu in obsega skoraj 2 milijona kvadratnih kilometrov. Z analizo elementov, ki so jih našli v vodi iz globokih vodonosnikov so hidrogeologi ugotovili, da je lahko voda iz teh vodonosnikov stara več kot milijon let, pri tem so ocenili, da je njen pretočni čas 1 meter na leto.
== Raba podzemne vode ==
Podzemna voda je pomemben vodni vir, kakor tudi vir toplotne energije, vendar pa njena prekomerna raba, to je raba, ki presega možnost obnove zalog podzemne vode v vodonosniku v določenem časovnem obdobju, lahko povzroči velike težave ljudem in tudi okolju.
Najbolj očiten problem prekomerne rabe je znižanje gladine podzemne vode, pod nivo črpališč obstoječih vodnjakov. Na nekaterih krajih (npr. v Kaliforniji, Indiji) beležijo upad gladine podzemne vode do 100 in več metrov.
Znižanje gladine podzemne vode lahko povzroči tudi druge težave, kot je pogrezanje tal ter na območjih blizu morja vdore slane vode.
▲Visoka specifična toplotna zmogljivost [[Voda|vode]] in izolacijski učinek [[Kamnina|kamnin]] vodonosnika lahko ublaži vplive nihanja temperatur [[Podnebje|podnebja]] in vzdržuje podzemne vode na relativno stalni [[Temperatura|temperaturi]] okoli 10 °C, kar je lahko vir toplotne energije - [[toplotna črpalka|toplotne črpalke]]).
Podzemna voda ima tudi pomembno ekološko vlogo, predvsem za obstoj ekosistemov odvisnih od vode, n.pr. mokrišča, jezera, kot tudi podzemnih kraških ekosistemov.
Vrstica 62:
Glavni viri onesnaževanja so kmetijstvo (razpršeni viri- gnojenje, škropljenje proti škodljivcem) in točkovni viri iz komunalnih ali industrijskih izpustov. Onesnaževanje lahko vpliva direktno na črpališča pitne vode, če jih ustrezno ne zavarujemo. V ta namen države v skladu z dogovorjeno metodologijo vzpostavijo vodovarstvena območja <ref>http://mvd20.com/LETO2003/R25.pdf| Določanje vodovarstvenih območij pitne vode</ref>, katerih velikost in varstveni režim je odvisna od potovalnega časa vode v vodonosniku. Vodovarstveni režimi so posebej pomembni ob razlitjih nevarnih snovi na območju vodonosnikov. Območja Krasa so zaradi porozne strukture apnenčastih kamnin še posebej občutljiva na površinska onesnaževanje podtalnice.
Primeri onesnaženj:
Vrstica 72:
== Podzemna voda na drugih planetih ==
Glede na raziskave površine nekaterih planetov znanstvenik lahko sklepajo na prisotnost vode na nekaterih od njih. Domnevajo, da so nekatere reliefne oblike, ki so jih opazili na [[Mars|Marsu]] verjetno nastale pod vplivom podzemnih voda. Obstajajo tudi dokazi, da lahko obstajajo tekočine pod površjem [[Jupiter|Jupitrove]] lune [[Evropa]]<ref>{{cite book | author=Richard Greenburg | title=The Ocean Moon: Search for an Alien Biosphere | publisher=Springer Praxis Books | year=2005}}</ref>.
| |||