Podtalnica: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m doponitve |
|||
Vrstica 23:
Vodonosniki se med seboj razlikujejo po svoji geološki in kameninski strukturi. V splošnem so vodonosniki sedimentnih geoloških struktur produktivnejši od vodonosnikov preperelih kamnin.
Na ozemlju Slovenije prevladujejo dobro propustne sedimentne kamenine z medzrnsko (19%), razpoklinsko (14%) ter kraško razpoklinsko poroznostjo (33%). Vodonosniki z medzrnsko poroznostjo so kamenine terciarne in kvartarne starosti in se nahajajo v osrednjem (Sorško polje, Ljubljansko in Kranjsko polje), vzhodnem (Savijska in Krška kotlina) in severovzhodnem delu (Murska in Dravska kotlina) države. Vodonosniki kraške in razpoklinske poroznosti so karbonatne kamenine, v glavnem apnenci in dolomiti, mezozoiske in paleozoiske dobe. Nahajajo na severu ([[Karavanke|Karavanke,]] [[Kamniško-Savinjske Alpe]]), na zahodu ([[Julijske Alpe]]) ter jugu in jugo zahodu države (območje Notranjskega, Dolenjskega in Primorskega
Visoka specifična toplotna zmogljivost [[Voda|vode]] in izolacijski učinek [[Kamnina|kamnin]] vodonosnika lahko ublaži vplive nihanja temperatur [[Podnebje|podnebja]] in vzdržuje podzemne vode na relativno stalni [[Temperatura|temperaturi]] okoli 10 °C, kar je lahko vir toplotne energije - [[toplotna črpalka|toplotne črpalke]]).
Podzemne vode v enem ali več vodonosnikov tvorijo [[vodno telo]]. V Sloveniji je v skladu s prvo določitvijo vodnih teles v okviru Načrta upravljanja voda ua obdobje 2009-2015 <ref>http://www.arhiv.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/okolje/pdf/vode/nuv/nacrt_upravljanja_voda.pdf|
=== Zaloge podzemne vode ===
Vrstica 59:
==Onesnaževanje==
[[Slika:Es water cont.png|300px|thumb|right|
Vrstica 84:
==Viri==
{{opombe
== Zunanje povezave ==
| |||