Kaledonija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Nova stran z vsebino: '''Kaledonija''' (latinsko {{aut|Caledonia}}), latinsko ime, ki so ga Rimljani dali sedanji Škotski severno od svoje prov... |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 2:
==Prvotna raba imena==
Ime Kaledonija, ki so ga uporabljali [[Tacit]], [[Ptolemaj]], [[Mark Anej Lukan|Lukan]] in [[Plinij starejši]], se je nanašalo na ozemlje (ali del ozemlja) severno od [[Hadrijanov zid|Hadrijanovega zidu]] v sedanji Škotski, ki je bilo znano tudi kot Piktija ali Piktavija.<ref>Moffat (2005), str. 21-22.</ref> Ime se lahko nanašalo tudi na veliko osrednje [[Pikti|piktsko]] pleme [[Kaledonci|Kaledoncev]], ki je morda prevladovalo na omenjenem ozemlju.
Vrstica 8:
Po ''Zgodovini Britov'' (''Historia Brittonum''), ki je bila napisana v anglosaškem obdobju, je bilo prizorišče sedme bitke mitološkega [[Kralj Artur|kralja Arturja]] gozd, ki je se v zgodnji [[valižanščina|valižanščini]] imenuje ''Coit Celidon'' in je sedaj na Škotskem.<ref>B.E. Rise, ''Caledonian Wood'', Encyclopedia Mythica, Pantheon.org.</ref> Sledovi mita so se ohranili do danes v Midlothianu: na obrobju [[Edinburg]]a je stara vulkanska gora z imenom Arthur's Seat - Arturjevo sedlo.
Obstajajo tudi druge hipoteze o poreklu imena Kaledonija in Škotska. Po Moffatu (2005) ime izhaja iz p-keltske besede ''caled'', ki pomeni "trdo". Beseda ''caled'' bi se lahko v svojem prvotnem pomenu nanašala tudi trdo ali kamnito zemljišče.<ref> Moffat (2005), str. 22.</ref> Keay in Keay (1994) trdita, da je beseda ''"očitno prakeltska"''.<ref name=Keay> Keay (1994), str. 123.</ref>
[[Slika:Schiehallion NW ridge.jpg|thumb|Severozahodni greben Schiehalliona - "vilinjega hriba Kaledoncev"]]
Ime Kaledonci je mogoče najti v toponomastiki, na primer kot ''Dùn Chailleann'', škotsko-gelskem imenu mesta Dunkeld, ki pomeni "utrdba Kaledoncev", in morda v imenu gore ''Sìdh Chailleann'', ki pomeni "vilinji hrib Kaledoncev". <ref>Bennet (1985), str. 26.</ref><ref> Watson (2004), str. 21</ref>▼
▲Ime Kaledonci je mogoče najti v toponomastiki, na primer kot ''Dùn Chailleann'', škotsko-gelskem imenu mesta Dunkeld, ki pomeni "utrdba Kaledoncev", in morda v imenu gore ''Sìdh Chailleann'', ki pomeni "vilinji hrib Kaledoncev".
==Lokacija==
Natančna lokacija ozemlja, ki so ga Rimljani v zgodnjem obdobju zasedbe Britanije imenovali Kaledonija, je negotova. Njene meje so bile verjetno določene šele po zgraditvi Hadrijanovega zidu. Od takrat dalje je Kaledonija pomenila ozemlje severno od zidu, južno od njega pa je bila [[rimska provinca]] [[Rimska Britanija|Britanija]], ki je obsegala večino sedanje [[Anglija|Anglije]] in [[Wales]]a.<ref>Encyclopædia Britannica (1911), Haverfield (1911), str. 987.</ref> Rimljani so med kratkimi vojaškimi vdori v osrednjo in severno Škotsko zasedli Škotsko nižavje in ga priključili k Britaniji. Njihova prisotnost na Škotskem je trajala malo več kot štirideset let, na delih ozemlja pa kakšnih osemdeset let. Rimljani nikoli niso zasedli niti polovice škotskega ozemlja.<ref>Hanson (2003), str. 198.</ref>
Ko so Rimljani severno od Hadrijanovega zidu zgradili še [[Antoninov zid]] in svoje vojaške posadke pomaknili proti severu, so Rimljani in [[Briti]] južno od zidu začeli trgovati s Pikti severno od njega, kar dokazujejo arheološke najdbe. Veliko najdenega gradiva je razstavljenega v Škotskem narodnem muzeju v Edinburgu.
==Sklici==
| |||