Kranjska bunika: Razlika med redakcijama

'''Kranjska bunika''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Scopolia carniolica'''''), tudi ''kranjski volčič'', je [[strup]]ena [[rastlina]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[razhudnikovke|razhudnikovk]] sz temnordečkasto vijoličnimirjavimi [[cvet]]ovi na dolgih, visečih pecljih. Zraste do 60 cm v višino in razvije bujno zelišče s katerim zakrije cvetove. Strupena je, ker podobno kot ostali pripadniki razhudnikovk vsebuje znatne količine [[tropan]]skih [[alkaloid]]ov, predvsem [[atropin]]a. Vsebnost atropina je najvišja v [[korenika|koreniki]].

Uspeva na vlažnih rastiščih, kot so [[bukev|bukovi]] [[gozd]]ovi in skalnate soteske jugovzhodne [[Evropa|Evrope]] od nižin do montanskega pasu. V [[Slovenija|Sloveniji]] raste tudi redka forma ''Scopolia carniolica'' f. ''hladnikiana'', ki jo prepoznamo po tem, da je cvetni venec znotraj in zunaj zelenkasto-rumen.

Kranjska bunika je dobila [[rod (biologija)|rodovno]] ime po slavnem italijanskem naravoslovcu [[Giovanni Antonio Scopoli|Scopoliju]] (1723–1788), ki je deloval kot zdravnik v [[Idrija|Idriji]] v drugi polovici [[18. stoletje|18. stoletja]] in je začetnik [[naravoslovje|naravoslovja]] na [[Kranjska|Kranjskem]]. NjenaPred njim jo je poznal že Mathioli (1500–1577). Scopoli je semena je poslal [[Carl von Linne|Linneju]], ki jo je opisal in jo njemu v čast poimenoval ''Hyoscyamus scopolia'', kasneje leta 1764 pa je rastlino dunajski botanik [[Nikolaus Joseph von Jacquin]] uvrstil v samostojen rod, ki ga je prav tako poimenoval po Scopoliju ''rod Scopola''. Na slovenskem je znana tudi pod imeni '''mala norica''', '''volčič''' in '''volčjak'''.