Acetilsalicilna kislina: razlika med redakcijama

aspirin > acetilsalicilna kislina; +opombe
m (Eleassar je premaknil stran Aspirin na Acetilsalicilna kislina prek preusmeritve: glej pogovor; očitno nihče ne nasprotuje, torej prestavljam)
(aspirin > acetilsalicilna kislina; +opombe)
{{Infopolje Učinkovina| verifiedrevid = 464364671
| IUPAC_name = 2-acetoksibenzojska kislina
| OtherNames = acetilsalicilna kislinaaspirín
| image = Aspirin-skeletal.svg
| width = 150
| solubility = 3
}}
'''AspirinAcetílsalicílna kislína''', alitudi '''acetílsalicílna kislínaaspirin''',{{#tag:ref|V državah, kjer je Aspirin registrirana blagovna znamka podjetja Bayer, je generičen izraz acetilsalicilna kislina.<ref>{{cite web |url=http://www.wordconstructions.com/articles/health/aspirin.html |title=The use of aspirin |publisher=Wordconstructions.com |accessdate=11. maja 2011}}</ref>|group="opomba"}} je [[salicilat]]na [[učinkovina]], ki se pogosto uporablja kot [[analgetik]] (blaži bolečino), [[antipiretik]] (znižuje telesno temperaturo) in [[antiflogistik]] (zavira vnetje). Prvič jo je leta 1897 sintetiziral [[Felix Hoffmann]], kemik farmacevtskega podjetja [[Bayer]].<ref>{{navedi revijo| last1 = Sneader | first1 = W.
| title = The discovery of aspirin: A reappraisal | journal = BMJ (Clinical research ed.) | volume = 321 | issue = 7276 | pages = 1591–1594 | year = 2000 | pmid = 11124191 | pmc = 1119266 | doi=10.1136/bmj.321.7276.1591}}</ref><ref>{{cite book|title=Acetylsalicylic acid |author=Karsten Schrör |isbn=978-3-527-32109-4 |year=2009 |url=http://books.google.com/?id=gw6yR6qZe5wC&lpg=PR11&dq=Felix%20Hoffmann%20Bayer%20Arthur%20Eichengr%C3%BCn&pg=PA7#v=onepage&q=Felix%20Hoffmann%20Bayer%20Arthur%20Eichengr%C3%BCn&f=false}}</ref>
 
[[Salicilna kislina]], glavni presnovek aspirinaacetilsalicilne kisline, je integralni del človeške in živalske presnove. Človek jo veliko zaužije s hrano, precejšen del pa se je sintetizira [[endogenost|endogeno]].<ref name=Paterson_2008>{{navedi revijo | last1 = Paterson | first1 = John R. | last2 = Baxter | first2 = Gwendoline | last3 = Dreyer | first3 = Jacob S. | last4 = Halket | first4 = John M. | last5 = Flynn | first5 = Robert | last6 = Lawrence | first6 = James R. | doi = 10.1021/jf800974z | title = Salicylic Acid sans Aspirin in Animals and Man: Persistence in Fasting and Biosynthesis from Benzoic Acid | journal = Journal of Agricultural and Food Chemistry | volume = 56 | issue = 24 | pages = 11648–11652 | year = 2008 | pmid = 19053387 | pmc =2800778}}</ref>
 
AspirinAcetilsalicilna kislina ima tudi [[antitrombotik|antitrombotične]] učinke, posredovane prek zaviranja tvorbe [[tromboksan]]a, ki sicer medsebojno povezuje [[trombocit]]ne molekule, s čimer se tvori trombocitni čep nad poškodovano žilno steno. Ker lahko trombocitni čep postane prevelik in ovira pretok krvi, se aspirinacetilsalicilna kislina v majhnih odmerkih uporablja tudi dolgotrajno za preprečevanje [[miokardni infarkt|srčnega infarkta]], [[možganska kap|možganske kapi]] in tvorbe [[tromb|krvnih strdkov]] pri ljudeh, ki jih to ogroža.<ref>{{navedi revijo| doi = 10.1056/NEJM198308183090703| issn = 00284793| volume = 309| issue = 7| pages = 396–403| last = Lewis| first = H D
| coauthors = J W Davis, D G Archibald, W E Steinke, T C Smitherman, J E Doherty, H W Schnaper, M M LeWinter, E Linares, J M Pouget, S C Sabharwal, E Chesler, H DeMots| title = Protective effects of aspirin against acute myocardial infarction and death in men with unstable angina. Results of a Veterans Administration Cooperative Study| journal = The New England Journal of Medicine| date = 18. avgusta 1983| pmid = 6135989}}</ref> V majhnih odmerkih se lahko aspirinacetilsalicilna kislina uporabi takoj po srčnem infarktu za preprečitev ponovnega infarkta ali odmrtja srčnega tkiva.<ref name="anticoag">{{navedi revijo|last = Julian|first = D G|coauthors = D A Chamberlain, S J Pocock|title = A comparison of aspirin and anticoagulation following thrombolysis for myocardial infarction (the AFTER study): a multicentre unblinded randomised clinical trial|journal = BMJ| volume = 313|issue = 7070|pages = 1429–1431|publisher = British Medical Journal|date = 24. septembra 1996|pmid = 8973228|pmc = 2353012|doi = 10.1136/bmj.313.7070.1429}}</ref><ref>{{navedi revijo| volume = 92| issue = 10| pages = 2841–2847| last = Krumholz| first = Harlan M.| coauthors = Martha J. Radford, Edward F. Ellerbeck, John Hennen, Thomas P. Meehan, Marcia Petrillo, Yun Wang, Timothy F. Kresowik, Stephen F. Jencks| title = Aspirin in the Treatment of Acute Myocardial Infarction in Elderly Medicare Beneficiaries : Patterns of Use and Outcomes| journal = Circulation| year = 1995|pmid = 7586250| doi = 10.1161/01.CIR.92.10.2841}}</ref>
AspirinAcetilsalicilna kislina lahko tudi učinkovito preprečuje nekatere vrste raka, zlasti [[kolorektalni rak]] (rak debelega črevesa in danke).<ref name="thelancet.com">{{cite journal|doi=10.1016/S1470-2045(12)70112-2|title=Effects of regular aspirin on long-term cancer incidence and metastasis: A systematic comparison of evidence from observational studies versus randomised trials|year=2012|last1=Algra|first1=Annemijn M|last2=Rothwell|first2=Peter M|journal=The Lancet Oncology|url=http://www.thelancet.com/journals/lanonc/article/PIIS1470-2045%2812%2970112-2/abstract|volume=13|issue=5|pages=518–27|pmid=22440112}}</ref><ref name="thelancet.com"/><ref>{{cite journal|doi=10.1016/S0140-6736(11)61720-0|title=Short-term effects of daily aspirin on cancer incidence, mortality, and non-vascular death: Analysis of the time course of risks and benefits in 51 randomised controlled trials|year=2012|last1=Rothwell|first1=Peter M|last2=Price|first2=Jacqueline F|last3=Fowkes|first3=F Gerald R|last4=Zanchetti|first4=Alberto|last5=Roncaglioni|first5=Maria Carla|last6=Tognoni|first6=Gianni|last7=Lee|first7=Robert|last8=Belch|first8=Jill FF|last9=Wilson|first9=Michelle|journal=The Lancet|volume=379|issue=9826|pages=1602}}</ref><ref>{{navedi revijo|doi=10.1016/S0140-6736(12)60209-8|title=Effect of daily aspirin on risk of cancer metastasis: A study of incident cancers during randomised controlled trials|year=2012|last1=Rothwell|first1=Peter M|last2=Wilson|first2=Michelle|last3=Price|first3=Jacqueline F|last4=Belch|first4=Jill FF|last5=Meade|first5=Tom W|last6=Mehta|first6=Ziyah|journal=The Lancet|volume=379|issue=9826|pages=1591}}</ref>
 
Glavni [[stranski učinek|neželeni stranski učinki]] aspirinaacetilsalicilne kisline pri peroralnem jemanju so [[peptični ulkus]]i (razjede) in [[tinitus]] (zvenenje, piskanje v ušesih), posebno v večjih odmerkih. Pri otrocih in adolescentih se aspirinacetilsalicilna kislina za obvladovanje [[gripozni simptom|gripoznih simptomov]] in simptomov [[norice|noric]] ne uporablja več, saj lahko povzroči [[Reyev sindrom]].<ref name="BMJ2002-Macdonald">{{Cite journal|author=Macdonald S|title=Aspirin use to be banned in under 16-year olds|journal=BMJ|volume=325|issue=7371|page=988|year=2002|pmid= 12411346 |pmc=1169585|doi=10.1136/bmj.325.7371.988/c}}</ref>
 
AspirinAcetilsalicilna kislina spada v skupino zdravil, ki jih imenujemo [[nesteroidni antiflogistik]]i (nesteroidne protivnetne učinkovine; NSAID), vendar se po svojem mehanizmu delovanja razlikuje od preostalih učinkovin v tej skupini. Čeprav imajo vsi salicilati iz te skupine podobne učinke (antipiretične, antiflogistične, analgetične) in vsi zavirajo encim [[ciklooksigenaza|ciklooksigenazo]], v nasprotju s preostalimi salicilati aspirinacetilsalicilna kislina učinkuje [[ireverzibilna inhibicija|ireverzibilno]] in bolj na različico COX-1 kot COX-2 tega encima.<ref name="Goodman and Gilman's">{{Cite book| last = Burke| first = Anne|last2=Smyth|first2=Emer|last3=FitzGerald|first3=Garret A. | chapter=26: Analgesic Antipyretic and Antiinflammatory Agents |title=Goodman and Gilman's the pharmacological basis of therapeutics| publisher = McGraw-Hill| year = 2006 |edition=11 |isbn=978-0-07-142280-2 |location = New York| pages = 671–716|url=http://www.accessmedicine.com/content.aspx?aID=942410&searchStr=aspirin }}</ref>
 
Danes je aspirinacetilsalicilna kislina med najbolj prodajanimi zdravili na svetu. Vsako leto se gaje porabi okrog 40.000 [[tona|ton]].<ref name='cox3article'>{{Cite journal |title=Cyclooxygenase-3 (COX-3): filling in the gaps toward a COX continuum? |journal=Proc Natl Acad Sci USA|year=2002|coauthors=Warner TD, Mitchell JA|volume=99|issue=21|pages=13371–3|pmid=12374850 |url=http://www.pnas.org/cgi/content/extract/99/21/13371|doi=10.1073/pnas.222543099|author=Warner, T. D.|pmc=129677}}</ref> V državah, kjer je Aspirin registrirana blagovna znamka podjetja Bayer, je generičen izraz acetilsalicilna kislina.<ref>{{cite web |url=http://www.wordconstructions.com/articles/health/aspirin.html |title=The use of aspirin |publisher=Wordconstructions.com |accessdate=11. maja 2011}}</ref>
 
== Vloga acetilsalicilne kisline kot zdravila proti miokadnemu infarktu ==
 
Delovanje acetilsalicilne kisline na trombocitni COX-1 traja vso življenjsko dobo trombocita (7-10 dni). Popolna inaktivacija COX-1 je dosežena z rednim jemanjem 160 mg acetilsalicilne kisline dnevno. Učinkovita je v manjših odmerkih, kot so potrebni za druge učinke acetilsalicilne kisline. Številni poskusi kažejo, da je kot antitrombotično zdravilo maksimalno učinkovita pri odmerkih 50–320 mg/dan. Večji odmerki ne izboljšajo učinka, ampak ga zmanjšajo zaradi zaviranja produkcije [[prostaciklin]]a PGI<sub>2</sub>. Pomanjkanje PGI<sub>2</sub> poveča agregacijo trombocitov. Zato so tromboze bolj pogoste.<ref name="farma">{{cite book |title= Rang and Dale's pharmacology |last=Rang HP|first=Dale MM|authorlink= |coauthors=Ritter JM, Flower RJ. |year=2007 |publisher=Churchill Livingstone |location=Edinburgh |isbn= |cobiss=2073457 |page=314-238 |pages=314-228}}</ref>
 
== Opombe ==
{{opombe|group="opomba"}}
 
== Sklici ==
 
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Aspirin|Acetilsalicilna kislina}}
; v angleščini
* [http://www.nextbio.com/b/home/home.nb?q=aspirin ''Aspirin'' v NextBio]
* [http://www.bruker-axs.de/fileadmin/user_upload/SMART_X2S_Structure_Gallery/Structures/aspirin_1006_1432.html Interaktivna 3D-struktura aspirinaacetilsalicilne kisline] s podrobno kristalografsko strukturo
* [http://www.ebi.ac.uk/pdbe-srv/PDBeXplore/ligand/?ligand=AIN AspirinAcetilsalicilna kislina, vezanvezana na beljakovine] v [[Podatkovna zbirka PDB|PDB]]
 
[[Kategorija:Nesteroidni antiflogistiki]]
73.234

urejanj