Imunost: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Addbot (pogovor | prispevki)
m Bot: Migracija 1 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q182581
Zamenjava strani s/z ''''NIAMO ZA PISAVO ;D Kategorija:Imunologija'
Vrstica 1:
'''NIAMO ZA PISAVO ;D
'''Imúnost''' (iz [[latinščina|latinske]] besede ''immunis'' - imun) je medicinski izraz za stanje relativne nedovzetnosti za [[okužba|okužbe]] ali [[bolezen|bolezni]] oz. so skupki različnih mehanizmov, ki ščitijo organizem pred okužbami s patogenimi mikrobi, kot so npr. [[bakterija|bakterije]], [[virus]]i, glivice in [[pražival]]i, ki lahko prodrejo v telo skozi vse telesne odprtine in v primeru namnožitve v njem povzročijo številne [[bolezen|bolezni]], ali pred škodljivimi učinki njihovih [[toksin]]ov. Prvi povzročijo bolezen na ''neposredni'' način z izrabo snovi iz gostiteljevih celic, kar privede do poškodbe ali celo uničenja le-teh, njihovi toksini pa povzročijo bolezni na ''posredni'' način z zaviranjem delovanja gostiteljevih celic.
 
Zajema tako nespecifične komponente, ki delujejo nasplošno proti tujkom, kot tudi specifične komponente, ki pa delujejo proti točno določenim tujkom. Tako se v glavnem imunost deli na '''prirojeno (nespecifično)''' in '''prilagojeno (specifično)''' imunost.
 
== Nespecifična imunost ==
Delovanje je pri tej vrsti imunosti je usmerjeno proti različnim tujkom nasplošno. Filogenetsko gledano je starejše od specifične imunosti. Učinek prirojene imunosti oz. naravne rezistence je posebno pomemben pri manj razvitih živalih, pri višje razvitih organizmih ga pa dopolnjuje specifično varstvo.
 
Stopnja naravne rezistence se razlikuje od posameznika do posameznika oz. kaže individualne razlike. Odvisna je od spola, starosti, načina življenja, prehrambenih navad, hormonskega ravnotežja, genske in prostorske dispozicije, letnega časa, preutrujenosti, rase in drugih splošnih in nespecifičnih dejavnikov. Tako je znano npr., da so ženske manj sprejemljive za infekcije, da so bolezni pri otrocih in priletnih ljudeh pogostejše, bolniki s sladkorno boleznijo imajo pogosto infekcije s [[stafilokoki]], [[streptokoki]] in glivami, da so črnopolti ljudje občutljivejši za [[tuberkoloza|tuberkolozo]] kot belci, odpornejši pa so proti [[davica|davici]] in [[gonoreja|gonoreji]] itd. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da so različne vrste organizmov različno odporne proti mikrobom; tako je za [[Neisserio gonorrhoeae]] in [[Treponemo pallidum]] občutljiv le človek.
 
Prirojeno imunost sestavljajo tri glavne komponente, in sicer anatomske pregrade oziroma bariere, različne molekule v telesnih tekočinah (humoralna bariera) in specializirane celice (celična pregrada).
 
=== Anatomske pregrade ===
Pod anatomske pregrade se šteje sluznice oziroma sluznične membrane v [[prebavila|prebavnih]], [[dihala|dihalnih]], [[izločala|izločalnih]] in razmnoževalnih (npr. [[jajcevod]]) traktih ter [[koža|kožo]] z [[lojnice|lojnicami]]. K temu načinu nespecifične obrambe prištevamo tudi dlačice v [[nos]]u in [[sluhovod]]u ter različne obrambne snovi, kot so želodčna ali solna kislina ([[HCl]]), [[encim]]e v [[slina|slini]] in solzah ter druge snovi, ki jih izločajo kožne [[žleza|žleze]].
 
Sama koža je tudi učinkovita mehanična prepreka, saj vanjo lahko vdira le malo vrst mikrobov, kot so npr. [[leptospire]], [[treponeme]] in ''[[Francisella tularensis]]'', na mestih, kot so izvodila lojnic. Sluz, ki se izloča na sluznicah, lepi naključno vnešene mirkoorganizme in preprečuje njihovo nadaljnš širjenje. Posebni organeli, ki jih imenovanujemo '''cilije''', in jih najdemo na nekaterih sluznicah, pa s svojim valovanjem intenzivno odstranjujejo tujke iz organizma.
 
Koža in sluznica lahko s svojimi izločki aktivno preprečujejo naselitev mnogim mikrobom. Maščobne kisline in mlečna kislina, ki se izločajo z znojem in lojem, so baktericidne in fungistatične. Posebnost je predel nožnice, kjer se v zreli dobi naseli ''[[Lactobacillus acidophilus]]'' oz. Döderleinov bacil, ki [[fermentacija|fermentira]] [[glikogen]], pri tem pa nastane mlečna kislina, ki vzdržuje v tem okolju vrednost [[pH]] 5-6 in tako preprečuje naselitev patogenih mikrobov. Zato ob odsotnosti Döderleinovih bacilov deklice do puberteti in ženske po menopavzi pogosteje obolevajo za infekcijami kot ženske v zreli dobi na tem predelu. Baktericidne so tudi solze, v katerih so znatne količine lisozima in fosfolipaze, ki lahko razgradita celično steno bakterij in tako destabilizirata celično membrano. Pomen nizkega pH kaže tudi sterilna vsebina želodca zaradi solne kisline. Pomembni so tudi [[defenzin]]i, nizkomolekularni proteini s protimkrobnim delovanjem v pljučih in prebavnem sistemu.
 
Izjemen pomen ima tudi normalna črevesna in kožna flora, tj. skupek koristnih mikroorganizmov, ki preprečujejo ali ovirajo naselitev patogenih mikrobov s pomočjo izločanja toksičnih substanc ali tekmovanja za hranljive snovi in pritrjanje na površino celic gostiteljskega organizma.
 
=== Humoralni faktorji ===
V primeru, da patogeni obidejo anatomske pregrade, se sproži prirojeni obrambni mehanizem, imenovani akutno [[vnetje]]. Humoralni faktorji imajo v tem procesu pomembno vlogo, kar je karakterizirano z nastankom otekline in tvorbo fagocitov.
 
Pomembnejše komponente so:
* [[sistem komplementa]] - poveča prepustnost žil, pomaga pri tvorbi fagocitnih celic ter lizi in opsonizaciji bakterij
* [[koagulacija|koagulacijski sistem]] - nekateri produkti lahko povečajo prepustnost žil in delujejo kot kemotaktične snovi za fagocite, drugi pa delujejo direktno protimikrobno
* [[laktoferin]] in [[transferin]] - z vezavo [[železo]]vih [[ion]]ov zavirajo rast bakterij
* [[interferon]]i - ovirajo replikacijo virusa v okuženi celic
* [[lizocim]] - razgrajuje bakterijsko celično steno
* [[interlevkin]]i - pomembni so za nastanek in razvoj limfocitov, interlevkin IL-1 pa tudi zvišuje [[telesna temperatura|telesno temperaturo]] v boju proti mikrobom
 
=== Specializirane obrambne celice ===
Del vnetnega procesa zajema tudi nastanek različnih tipov [[fagocit]]ov, ki predstavljajo glavno linijo obrambe.
 
* [[nevtrofilec|nevtrofilci]] - razgrajujejo oziroma [[fagocitoza|fagocitirajo]] bakterije in odmrle celice, dodatno pa pripomorejo k razvoju vnetja
* [[eozinofilec|eozinofilci]] sproščajo substance, ki so učinkovite proti raznim [[parazit]]om
* [[naravna celica ubijalka|naravne celice ubijalke]] in [[limfokin]] aktivirane celice - sicer niso del vnetnega procesa, vendar so pomembna komponenta prirojene imunosti, saj nespecifično uničujejo tumorske in virusno okužene celice
* [[makrofag]]i - fagocitirajo mikrobe in so antigen predstavitvene celice
 
== Specifična imunost ==
[[Slika:Neutrophil with anthrax copy.jpg|right|thumb|Primer specifične obrambe: Nevtrofilec požira [[bakterija|bakterijo]] [[antraks]]a. Posneto z [[Vrstični elektronski mikroskop|vrstičnim elektronskim mikroskopom]].]]
Delovanje je usmerjeno proti določenemu tujku in je prilagodljiva vsakemu tujku, saj mehanizmi te obrambe, katerih delovanje temelji na [[antigen]]ih, omogočajo prireditev obrambnih reakcij oz. '''imunskega odziva'''.
 
== Glej tudi ==
* [[limfociti]]
* [[Imunski sistem]]
 
== Viri in opombe ==
{{opombe}}
 
== Literatura ==
* Mayer, G. Innate (non-specific) immunity. In: Microbiology and Immunology On-line, urednik Hunt, R.C. http://pathmicro.med.sc.edu/ghaffar/innate.htm ([http://pathmicro.med.sc.edu/2008-immpdf/Innate%20Immunity%2008.pdf PDF],[http://pathmicro.med.sc.edu/2008-immppt/Innate%20Immunity08.ppt PTT]). University of South Carolina, School of Medicine.
* (1989). ''Mikrobiologija in imunologija, Splošni del''. Ljubljana: Medicinska fakulteta. {{COBISS|ID=7552512}}
 
[[Kategorija:Imunologija]]