Socialno podjetništvo: Razlika med redakcijama

'''Socialno podjetništvo''' je spekter [[gospodarskih dejavnosti]], ki niso niti del [[javni sektor|javnega]] niti del [[zasebnega sektorja]] in katerih primarni namen ni ustvarjanje [[dobiček|dobička]], pač pa so nastale kot odgovor na [[družba|družbene]] težave in izzive. Socialno podjetništvo spodbuja [[sodelovanje]] ljudi, [[prostovoljstvo|prostovoljno]] delo ter krepi [[družbeno solidarnost]], predvsem pa išče [[inovacija|inovativne]] poslovne rešitve za zaznane socialne, [[naravno okolje|okoljske]], [[gospodarstvo|gospodarske]] in druge probleme. Razvija nove načine [[zaposlovanja]] delovne sile ter s tem zagotavlja dodatna [[delovna mesta]], hkrati pa omogoča tudi zaposlovanje ranljivih skupin na [[trgu dela]] (invalidi, starejši od 55 let, dolgotrajno brezposelne osebe…).

{{Citatni blok| "Ker se na še nezadovoljene [[hierarhija potreb po maslowu|potrebe]] odzivajo z družbenimi [[inovacija|inovacijami]], socialna [[podjetje|podjetja]] prispevajo k inteligentni rasti; ker upoštevajo svoj okoljski vpliv in dolgoročno [[vizijo]], ustvarjajo trajnostno rast; ker se osredotočajo na človeka in [[socialno kohezijo]], predstavljajo bistvo vključujoče rasti. Smisel njihovega obstoja je spodbujati družbene in gospodarske spremembe, ki prispevajo k uresničevanju ciljev [[strategije Evropa 2020]]" <ref name="Meso">Mesojedec T., Šporar P., Strojan K., Valentinčič T., Bačar F., Sakovič G. idr. (2012). Socialno podjetništvo. Ljubljana: Salve.</ref>}}

Zakon o socialnem podjetništvu (sprejet 7. marca 2011)<ref name="soc">Zakon o socialnem podjetništvu. 2011. Uradni list RS, št. 20/2011. Dostopno na http://www.uradni-list.si/1/content?id=102703</ref> določa, da se v socialno podjetništvo lahko vključujejo nepridobitne [[pravne osebe]], ki so ustanovljene na podlagi prostovoljne [[odločitve]] ustanoviteljev. Cilj pravnih oseb ni izključno pridobivanje dobička, pač pa so ustanovljene pretežno z namenom trajnega opravljanja dejavnosti socialnega podjetništva ali drugih dejavnosti z namenom zaposlovanja najbolj ranljivih skupin na trgu dela, s čimer se dosega [[javni interes|javni interes]]. Zelo pomembno je tudi, da člani v njih delujejo prostovoljno ter da so pri upravljanju samostojne. Praviloma vključujejo tudi prostovoljno delo. Posamezni ustanovitelji ali lastniki pri odločanju nimajo prevladujočega vpliva, odločitve namreč sprejemajo vsi člani ne glede na delež vloženega [[kapital|kapitala]], prav tako pa so v odločanje vključeni tudi deležniki. [[dobiček|Dobiček]], ki se ustvari v podjetju se ne deli med zaposlene, temveč je namenjen za dejavnost socialnega podjetništva ali druge nepridobitne namene. Zagotovljena mora biti preglednost in nadzor nad materialnim in finančnim poslovanjem. Predvsem pa morajo socialna podjetja trajno delovati v javno korist.

Zakon o socialnem podjetništvu določa, da se dejavnosti socialnega podjetništva lahko opravljajo na področjih socialnega, družinskega varstva, varstva zdravja ter varstva invalidov; [[znanost|znanosti]], [[raziskovanja]], [[izobraževanje|izobraževanja]] in [[vzgoja|vzgoje]]; zagotavljanja in organiziranja [[mladinskega dela]]; zagotavljanja socialne vključenosti, spodbujanja zaposlovanja in poklicnega usposabljanja oseb, ki so brezposelne ali jim grozi [[brezposelnost|brezposelnost]]. Dejavnosti socialnega podjetništva se opravljajo tudi na področjih [[ekologija|ekološke]] proizvodnje hrane; ohranjanja narave, urejanja in [[varstvo okolja|varstva okolja]] in zaščite živali; spodbujanja uporabe [[obnovljivi viri energije|obnovljivih virov energije]] in razvoja [[zelena politika|zelene ekonomije]]; [[turizem|turizma]] za osebe, ki jim življenjske razmere onemogočajo ali ovirajo dostop do turističnih storitev; trgovine za socialno ogrožene osebe; [[kultura|kulture]], in ohranjanja kulturne, tehnične in naravne dediščine; amaterskega [[šport|športa]] in telesne kulture; reševanja in zaščite ter na področjih spodbujanja razvoja lokalnih skupnosti in podpornih storitev za socialna podjetja.

[[evropska komisija|Evropska komisija]] je leta 1997 oblikovala t.i. »tretji sistem«, v katerega so bile poleg [[kooperativ]] in t.i. skupnostnih organizacij vključena še različna [[društvo|društva]] in zveze ter [[neprofitne organizacije]].<ref name="štud">Študija obstoječega stanja na področju socialne ekonomije v Sloveniji – s priporočili za pripravo modela uvajanja socialnega podjetništva. (2005) Ljubljana: JAPTI, Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije.</ref>

Socialna podjetja v Veliki Britaniji se lahko registrirajo na osnovi Zakona o družbah (Company law) in Zakona o obrtnih in podpornih društvih (Industrial and Provident Society Law). V okviru teh dveh zakonov lahko prevzamejo eno izmed naslednjih [[pravo|pravnih]] oblik:

*[[delniška družba|Delniška družba]]

V [[italija|Italiji]] je pravna oblika socialnega podjetja t.i. socialna kooperativa, vendar pa se med socialna podjetja ponavadi uvrščajo tudi prostovoljna združenja, skladi, socialna in kulturna združenja in [[nevladna organizacija|nevladne organizacije]].

Upravičenci socialne ekonomije so v Italiji vse osebe z omejitvami – sem poleg [[invalid|invalidov]], starejših od 55 let, dolgotrajno brezposelne oseb in drugih spadajo tudi osebe s sistemskimi omejitvami oziroma težavami pri doseganju sprejemljivih standardov ([[zasvojenost|odvisniki od različnih substanc]], bivši zaporniki, osebe s pomanjkljivimi delovnimi izkušnjami oz. z odsotnostjo le teh, osebe z zastarelimi [[znanje|znanji]], [[imigranti]] in druge osebe, ki imajo težave na trgu dela).

Na [[finska|Finskem]] socialna podjetja niso del socialne ekonomije, pač pa spadajo v podjetniški sektor. Socialno podjetje deluje zaradi dobička, proizvaja dobrine ali izvaja potrebne storitve na [[trg(ekonomija)|trgu]], prav tako pa lahko deluje v vseh panogah.