Socialna moč: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
TadejM (pogovor | prispevki)
→‎Viri: > Sklici
TadejM (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
Moč'''Socialna moč''' je sposobnost [[socialno vplivanje|vplivanja]] ene osebe ali organizacijske skupine na drugo, tako da storijo nekaj, česar sicer ne bi.{{cn}} Moč pomeni možnost nadzora nad dogodki in ljudmi, medtem ko šibkost pomeni nizko stopnjo nadzora ter je lahko tudi imaginacija lastne moči <ref name="Ule">Ule, M.(2009).Socialna psihologija: Analitični pristop k življenju v družbi. Fakulteta za družbene vede.</ref>. Moč je funkcija nadzora nad viri. Bolj kot je vir pomemben in zanimiv, več moči ima oseba. Hkrati pa je moč odvisna tudi od odnosa, kajti socialna moč ne obstaja brez oseb, ki so se zmožne podrejati <ref name=Ule/>. Določena oseba ima lahko moč v eni situaciji oz. odnosu, v drugi pa ne. Večja kot je odvisnost A od B, večjo moč ima B v odnosu z A <ref name="Furnham">Furnham, A. (2005).The psychology of behaviour at work: The individual in the organization. Psychology Press.</ref>. Največja je tista socialna moč, ki je ni potrebno dokazovati in jo podrejeni priznavajo brez prisile. Pri socialni moči lahko razlikujemo med: ''nosilcem ali izvorom, sredstvom, ciljem, socialnimi odnosi'' in ''socialnim kontekstom''. Na socialno moč se navezujejo psihološke značilnosti kot je želja po moči, želja po dominaciji, samozavest. <ref name=Ule/> Zaznavanje moči pa se povezuje z učinkom, produktivnostjo, zadovoljstvom z supervizijo in zadovoljstvom pri delu.
 
Tako kot obstaja moč, obstaja tudi odpor do socialne moči. V določenih okoliščinah se posamezniki uprejo tistim, ki si jih želijo podrediti. Pogoj, da se pojavi odpor do moči sta ''želja po svobodi'' in ''želja po individualnosti''. Pomemben situacijski dejavnik odpora je socialna podpora neodvisnosti. <ref name=Ule/>