Margaret Thatcher: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 46:
Takoj je sprejela nujne in boleče reze, saj so bile težave, s katerimi se je soočala, velike. Število nezaposlenih se je hitro povečevalo, inflacija je rastla, propadel je velik del predelovalne industrije, državni proračun je bil v minusu.
 
Z odločnimi ukrepi je posegla v zastarelo in neproduktivno britansko proizvodnjo in jo poskušala napraviti konkurenčno. Sledili so si rigorozni ukrepi odpuščanja delavcev in ukinjanje državnih subvencij. To je povzročilo rekordno brezposelnost tri milijone v letu 1983! V zgodovino bo zagotovo odšla kot premierka, ki je v sporu z rudarji v letih 1984-85 neusmiljeno obračunala s sindikati in zlomila njihovo politično moč, da si še do danes niso opomogli. Privatizirala je državna podjetja kot [[British Telecom]], [[British Petroleum]](BP), [[British Airways]], druga elektro-energetska podjetja in javni transport. Otok je zamajala tudi njena uvedba t.i. volilne in občinske takse. Zmanjševala je državni proračun za socialno politiko, izobraževanje in varstvo okolja. Poleg tega so že leta 1980 sprejeli [[moratorij]] na vse vojaške pogodbe. Goriva je bilo tako malo, da vojaške ladje tudi po več mesecev niso izplule iz pristanišč. Vse v imenu vitke države.
Že pomladi leta 1981 je britansko gospodarstvo začelo počasi okrevati. S pomočjo teh ukrepov ji je uspelo sanirati britansko industrijo in jo narediti spet konkurenčno. Po raziskavah [[Gallup|Gallupa]] o priljubljenosti britanskih premierov pa je bila na zadnjem mestu, sledil ji je [[Neville Chamberlain]], premier, ki jih je povedel v 2. svetovno vojno.
Vrstica 63:
Ko so se začela dogovarjanja o združitvi obeh [[Nemčija|Nemčij]], je Margaret Thatcher temu ostro nasprotovala. Menila je, da bo združena Nemčija premočna za ostalo Evropo in bo oslabila [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]]. Posledično si je prizadevala za okrepitev odnosov med ameriškim predsednikom Ronaldom Reaganom in sovjetskim voditeljem [[Mihail Gorbačov|Mihailom Gorbačovom]], pripravila pa je tudi srečanje obeh voditeljev. Dokumenti, ki jih je šele leta 2009 razkrilo britansko zunanje ministrstvo, potrjujejo, da je britansko premierko pri njenih skeptičnih pogledih o združeni Nemčiji, vneto podpiral francoski predsednik [[François Mitterrand|Francois Mitterrand]], le da v svojih izjavah za javnost ni bil tako neposreden kot železna lady. A Thatcherjevi, ki je sicer spretno vplivala na evropske in svetovne voditelje, s svojimi previdnostnimi pozivi in ukrepi ni uspelo prepričati ostale politične elite.
 
Njeno vladavino je zaznamovala rast britanskega gospodarstva, zmanjšanje vloge države v ekonomiji, nasprotovanje Sovjetski zvezi, prizadevala si je povrniti slavo in vpliv Velike Britanije na mednarodnem prizorišču. Leta 1986 je komaj preživela hudo krizo zaradi afere proizvajalca helikopterjev [[Westland]] (Westland Affair). Takrat je moral odstopiti obrambni minister [[Michael Heseltine]], ki je premierko v odstopni izjavi blamiral. Umaknil se je v zadnje klopi parlamenta in jo ob vsaki priliki kritiziral. V zgodovinskem spominu bo ostala tudi zaradi podpisanega sporazuma s [[Kitajska|Kitajsko]] o vrnitvi nekdanje britanske kolonije [[Hongkong|Hongkong]], gradnje [[Channel Tunnel|Eurotunela]] pod [[Rokavski preliv|Rokavskim prelivom]] brez državnega sofinanciranja, pomoči ZDA v vojni z [[Libija|Libijo]] ...
 
===IRA===
Vrstica 72:
 
===Odstop===
Otok je "zamajala" njena uvedba t.i. volilne in občinske takse. Zaradi svojega spornega davčnega predloga (poll tax) in antievropejstva je predvsem povzročila razdor v lastni stranki, kar je na koncu privedlo do njenega odstopa.
Margaret Thatcher je leta 1990 naredila usodno napako, ko je nameravala odstaviti zunanjega ministra [[Geoffrey Howe|Geoffreyja Howeja]], ki ni čakal na odstavitev, ampak je raje odstopil sam. V odstopni izjavi v parlamentu se je spremenil v [[Brut|Bruta]], strupeno napadal železno lady, njen slog vladanja in njeno stališče do Evrope ter pozval ministrske kolege, naj jo napadejo tudi oni. Po znotrajstrankarskih prerivanjih je 28. novembra 1990 dala odpoved kot premier vlade in britanski javnosti s solzami v očeh sporočila to odločitev. Zapustila je [[Downing Street]], po 11 in pol letih neprekinjenega vladanja jo je nasledil [[John Major]].