Minka Govekar: Razlika med redakcijama

dodanih 40 zlogov ,  pred 9 leti
brez povzetka urejanja
m (Bot: Migracija 1 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q1937244)
Brez povzetka urejanja
Fran je svoji Minki v času šolanja Dunaju, pa tudi med bivanjem v Ljubljani, redno pošiljal kulturna, politična in znanstvena besedila - [[časopis|časopise]], [[knjiga|knjige]], letake. Med njimi so bila tudi taka, ki so govorila o položaju žensk, kar je Minko spodbudilo k borbi za ženske pravice. O tem je pisala prispevke v tedanje slovenske časopise. Med njeno čtivo sta spadala tudi lista [[Slovenka (časnik)|Slovenka]] in [[Vesna (časnik)|Vesna]], ki sta prav tako podpirala borbo za pravice žensk.
 
Leta [[1901]] je bila med ustanovitelji prvega slovenskega ženskega društva, po imenu [[Splošno slovensko žensko društvo|Splošno slovensko žensko društvo]]. V društvo je delo tajnice opravljala 27 let. Društvo je za svojo glavno nalogo določilo prizadevanje za enakopravnost žensk na vseh področjih (dostop do izobraževanja, volilna pravica). V ta namen so organizirale shode in pisale peticije. Med njihove večje načrte je spadala akcija za ljubljansko žensko bolnišnico, ki ji je primanjkovalo opreme. Posegale so tudi v širše politično dogajanje. Podprle so [[Majniška deklaracija|Majniško deklaracijo]], se trudile za osvoboditev vojnih in političnih ujetnikov, reševale posamične primere.
 
Pri vsem tem je aktivno sodelovala tudi Minka, a si je s tem nakopala politično preganjanje. Tako je bila enkrat kaznovana zaradi pomoči ujetnikom, zaprtih zaradi širjenja [[komunizem|komunizma]], drugič pa ji je težave povzročilo nasprotovanje [[fašizem|fašistični]] [[propaganda|propagandi]] in uporabi nemščine. Podpirala je »moderniziranje materinstva«, kjer bi ženska bila izobražena mati in enakovredna svojemu možu. V okviru svojih aktivističnih prizadevanj je tudi veliko potovala, predvsem v avstrijske, hrvaške in srbske dežele, najbolj pri srcu ji je bilo sodelovanje s Čehinjami.
63

urejanj