Mohorjeva družba: Razlika med redakcijama

 

Javno sta Mohorjevo družbo razglasila [[Andrej Einspieler]] in slavist [[Anton Janežič]] ter njuni prijatelji. K temu jih je spodbujal [[Anton Martin Slomšek]]. Za zavetnika so izbrali [[sveti Mohor|svetega Mohorja]]. Leta 1852 je družba poslala 785 knjig svojim članom. Društvo je avstrijska oblast podredila leta 1853. Prvi, ki je družbo vodil, je bil Andrej Einspieler iz [[Celovec|Celovca]]. V tistem času je bil Celovec zelo slovenski. Člani te družbe so bili ljudje iz vseh vrst poklicev, od škofov do kuharic in kmetov. Prvih 13 let je bila prva založba in je ni ustavila nobena vojna. Po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] se je po posvetu z generalom [[Rudolf Maister|Maistrom]] družba preselila v [[Prevalje]] in tam ostala do 7. decembra 1927, vendar se takrat ni vrnila v Celovec, ampak so se preselili v [[Celje]]. Število članov je padlo skoraj za polovico tudi zato, ker [[Goriška]] in [[Koroška]] nista bili več v isti državi. Ko je bila Mohorjeva v Prevaljah, so bili leta [[1924]] goriški Slovenci prisiljeni ustanoviti lastno [[Goriška Mohorjeva družba|Goriško Mohorjevo družbo]], če so si hoteli oskrbeti mohorske knjige. Na Prevaljah je leta 1922 prevzel uredništvo [[Fran Saleški Finžgar]]. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bilo [[uredništvo]] družbe v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Podružnice so danes v Ljubljani, Celovcu ([[Celovška Mohorjeva družba|Celovška Mohorjeva]]), [[Dunaj]]u ...

 

Sčasoma se je spreminjalo tudi ime založbe: Društvo svetega [[Mohor]]a, Družba svetega Mohora, [[Družba]] svetega Mohorja, Mohorjeva družba, Mohorjeva [[založba]]. Čeprav se ime spreminja, bistvo ostaja enako.