Kmetijska raznovrstnost: Razlika med redakcijama

'''[[Genetska diverziteta]] v kmetijstvu''' se že tisočletja uporablja pri divjih in gojenih [[rastline|rastlinah]]. V [[živinoreja|živinoreji]] so v preteklosti z selekcijo pomembnih lastnosti posameznih pasem dosegli boljšo produktivnost živali. Danes zaradi napredka znanosti ustvarjajo nove [[pasma|pasme]] živali in [[vrsta (biologija)|vrste]] rastlin, ki so bolj prilagojene okolju. Kmetijstvo, kot ga poznamo danes, je povsem odvisno od popolne zamenjave zapletenih naravnih [[ekosistem]]ov z enostavnejšimi, v katerih je mnogo manj vrst. [[Agroekosistem]]i so zato najbolj napredni produktivni sistemi, vendar so hkrati tudi najbolj ranljivi in občutljivi na spremembe podnebja, rastlinske škodljivce in bolezni, živalske bolezni itd.

 

Namen je izboljšati pridelek in vzgojiti nove vrste rastlin, ki se bolje prilagajajo spremembam v [[okolje|okolju]] (novim [[škodljivci|škodljivcem]], [[bolezen|boleznim]], podnebnim razmeram). Rastlinski [[gen]]etski viri so surovina za vzgojo novih vrst [[poljščina|poljščin]], ki pa po drugi strani predstavljajo osnovo za bolj plodne in odporne proizvajalne sisteme, ki lahko bolje kljubujejo [[suša|suši]] ali pretirani paši ter zmanjšujejo možnosti za [[erozija|erozijo]] prsti.

 

Širjenje gojenja [[hibrid]]ov je povzročilo obsežno izginjanje genske pestrosti in izginjanje tradicionalnih vrst in sort, še posebno v 60. letih prejšnjega stoletja. [[Rastline]], ki jih človek uporablja danes, temeljijo na starejših sortah, ki so jih gojili in izboljševali naši predniki. V [[Indija|Indiji]] so v zadnjih 50 letih gojili približno 30.000 sort [[riž]]a, nasprotno pa danes v [[Združene države Amerike|ZDA]] gojijo le 4 sorte [[bombaž]]a. To dejstvo nakazuje izgubo genskega materiala, ki je bistvenega pomena za ustvarjanje novih sort, in zato tudi izgubo genskega materiala za prihodnost, ki je potreben za nadaljnje uspešno gojenje in izboljševanje rastlin.

 

Podobne pojave zmanjševanja biotske raznovrstnosti opažamo pri prenosu sistematičnega križanja živali v živinorejsko prakso ter izginjanju tradicionalnih in avtohtonih vrst in pasem živali.

V naravi se [[živali]] in vse vrste '''inbriding'''a (oplojevanje v ožjem sorodstvu) aktivno izogibajo, saj obstajajo močni naravni mehanizmi, ki to preprečujejo. Žal je človek pri ustvarjanju pasem inhibiral ali preprečil delovanje teh naravnih mehanizmov, saj je inbriding osnova ustvarjanja umetnih pasem ... od tu izvirajo številne dedne bolezni pasemskih živali. Rešitev takega stanja je genski pretok - križanje z osebki iz drugih populacij, po možnosti naravnih, z osebki s čim bolj heterozigotnim genomi. Temu pojavu biološko rečemo križanje z osebki iz različnih populacij ali '''outbreeding'''. Izkušnje kažejo, da v takšnih primerih včasih lahko dobimo [[hibrid]]e z manjšo [[plodnost]]jo in manjšo viabilnostjo. Klub temu je »avtbriding« najboljši način, da odstranimo iz izrojene [[populacija|populacije]] alele, ki so krivi za inbridno depresijo, ki povroča različne dedne bolezni.

 

Pomembni razlogi za zmanjševanje biotske raznovrstnosti zaradi kmetijstva so:

* spremembe v pestrosti rastlin na [[pašnik]]ih zaradi pretirane paše, na ozarah

* osuševanje vodnih ekosistemov, izginjanje živih mej, jarkov in drugih elementov krajine zaradi povečevanja obsega kmetijskih zemljišč, kot tudi zaradi izginjanja običajnih plevelov in žuželk zaradi uporabe pesticidov in veterinarskih izdelkov, obsežne posledice

 

Razvoj znanosti nam je drugim omogočil prenos dednega materiala med tistimi organizmi, ki po naravni poti ne morejo izmenjati svojih genov. Gensko spremenjene organizme (GSO) danes uporabljamo predvsem v [[živilska industrija|živilski]] in [[farmacija|farmacevtski industriji]], v zadnjem času pa tudi v poljedelstvu. Nekateri strokovnjaki takšne posege ocenjujejo kot neškodljive za ljudi oziroma okolje. Druge skrbijo nepredvidljivi stranski učinki.

 

== Posledica uporabe ==

 

== Posledica neuporabe ==