Podtalnica: Razlika med redakcijama

[[Slika:Groundwater flowGroundwater_zone.png|300px|thumb|right| podtalnicaPodzemna voda in vodonosniki vodonosnik]]

'''Podtalnica''' (opomba:ali tudi Podzemna'''podzemna voda)''' je [[voda]], ki je nasičena (saturirana) v vodonosnikih pod zemeljsimzemeljskim površjem. PremikaGladina ali raven podzemne vode, ki jo vidimo v [[Vodnjak|vodnjaku]] je meja nasičenega dela vodonosnika, nad njo je še plast kapilarnega dviga podzemne vode, plast do povrhnjice pa je nenasičen del vodonosnika. Podzemna voda se premika [[gravitacija|gravitacijsko]], proti neprepustni plasti vodonosnika ali pa sledi nagnjenosti njegovega površja. Hitrost gibanja vode skozi vodonosnik poimenujemo "potovalni čas". Odvisen je od strukture vodonosnika in naklona vodonosnih plasti, v posebnih primerih pa tudi od pritiska v podzemnih zbiralnikih -[[arteški vodnjak|arteške vode]]. Podzemna voda se na mestih, kjer se vodonosnik stika z zemeljsko površino izlije na površje-[[izvir]].

=== Vodonosniki ===

Vodonosniki se med seboj razlikujejo po svoji geološki in kameninski strukturi. V splošnem so vodonosniki sedimentnih geoloških struktur produktivnejši od vodonosnikov preperelih kamnin. Visoka specifična toplotna zmogljivost [[Voda|vode]] in izolacijski učinek [[Kamnina|kamnin]] vodonosnika lahko ublaži vplive nihanja temperatur [[Podnebje|podnebja]] in vzdržuje podtalnicopodzemne vode na relativno stalni [[Temperatura|temperaturi]] okoli 10 °C, kar je lahko vir toplotne energije- [[toplotna črpalka|toplotne črpalke]])

Skupna količina podzemnih voda na svetu je ocenjena na približno 0,61 % celotne vode na svetu, vključno z [[ocean]]i in stalnim [[led]]om, kar je približno enako skupni vsoti sladke vode shranjene v [[sneg|snegu]] in ledu, vključno s severnim in južnim polom. To postavlja podzemne vode kot pomemben vodni vir, ki pomembno prispevajoprispeva k premagovanju pomanjkanja površinske vode v sušnih obdobjih <ref>{{cite web |url=http://water.columbia.edu/?id=learn_more&navid=groundwater/ |title=Learn More: Groundwater |publisher=[[Columbia Water Center]] |author= |date= |accessdate=2009-09-15 }}</ref>.

Najbolj očiten problem prekomerne rabe je znižanje gladine podtalnicepodzemne vode, pod nivo črpališč obstoječih vodnjakov. Na nekaterih krajih (npr. v Kaliforniji, Indiji) beležijo upad gladine podzemne vode do 100 in več metrov.

Znižanje gladine podzemne vode lahko povzroči tudi druge težave, kot je pogrezanje tal ter vdorina območjih blizu morja vdore slane vode.

Pogrezanje tal nad vodonosniki se pojavi, ko se zaradi odvzema vode iz kameninske strukture, poruši ravnotežje v vodonosniku. Ugreznine so videti kot kraterji na zemljišču. To se zgodi, ker hidravlični tlak podtalnice v prostorih in porah vodonosnika podpira težo krovnih usedlin, ko pa je podtalnica odstranjena iz podzemnih vodonosnikov s čezmernim črpanjem, pritiski v porah vodonosnika padejo in lahko se pojavi stiskanja vodonosnika. To stiskanje se lahko delno nadomesti, če se pritiski obnovijo, vendar se jih večina ne. Ko postane vodonosnik stisnjen, lahko to povzroči pogrezanje in drsenje tal ter padec površine tal.
Primer: Mesto New Orleans, Louisiana je danes dejansko pod morsko gladino in ugrezanje je delno posledica odstranitveprekomernega podtalnicečrpanja iz različnih vodonosnikov pod njomestom. V prvi polovici 20. stoletja se je mesto San Jose v Kaliforniji pogreznilo za 4 metre, kar je povzročilo čezmerno črpanje, posledice so umililiomilili z izboljšanimumetno nadzorovanim sistemom upravljanja površinskih in upravljanjempodzemnih podtalnicevoda.

Vodonosniki, ki se nahajajo v bližini morja so lahko zaradi nihanja gladine podzemne vode, ki je posledica naravnih razmer ali prekomerne rabe, kakor tudi zaradi nihanja morske gladine izpostavljeni vdoru slane morske vode v vodonosnik. Pogoste probleme te vrste imajo otoške države, kot so [[Malta]], [[Ciper]], potencialen tovrsten problem pa obstaja tudi v primeru vodonosnika črpališča [[Brestovica pri Komnu|Brestovica]] v Sloveniji.

====Onesnaževanje====

Glavni viri onesnaženjaonesnaževanja so kmetijstvo ( razpršeni viri- gnojenje, škropljenje proti škodljivcem) in točkovni viri iz komunalnih ali industrijskih iztokovizpustov. Onesnaževanje lahko vpliva direktno na črpališča pitne vode, če jih ustrezno ne zavarujemo-. V ta namen države v skladu z dogovorjeno metodologijo vzpostavijo vodovarstvena območja<ref>http://mvd20.com/LETO2003/R25.pdf| Določanje vodovarstvenih območij pitne vode</ref>, katerih velikost in varstveni režim je odvisna od potovalnega časa vode v vodonosniku. PosebejVodovarstveni pomembnorežimi jeso posebej topomembni ob razlitjih nevarnih snovi na območju vodonosnikov. Območja Krasa so zaradi porozne strukture apnenčastih kamnin še posebej občutljiva na površinska onesnaževanje podtalnice.

"Love canalCanal" je eden izmed najbolj znanih primerov onesnaženja podtalnice. Leta 1978, so prebivalci ob "Kanalu ljubezni" na podeželju New York-a opazili visoko stopnjo rakavih obolenj in skrb vzbujajoče število okvar ploda v nosečnosti. Kasneje so ugotovili, da je to bila posledica pronicanja organskih topil in dioksinov na industrijskih odlagališčih v podtalnico, ki je bila vir pitne vode za tamkajšnje prebivalce.