Predloga:Peskovnik za predloge: Razlika med redakcijama

Vrsta in število zaposlitvenih razgovorov je odvisna od velikosti, potreb in želja delodajalca, od zahtev delovnega mesta in od števila iskalcev zaposlitve, ki za delovno mesto kandidirajo.

Najbolj pogoste vrste zaposlitvenih razgovorov so:

Delodajalec pridobiva odgovore na standardna vprašanja, kot npr. vprašanja o šolanju in izobraževanju, delovnih izkušnjah, osebnostnih lastnostih, sposobnostnih in spretnostih ter vprašanja s področja posebnih zahtev delovnega mesta. Pri tej vrsti razgovora ima tudi kandidat možnost postaviti svoja vprašanja delodajalcu.

Delodajalec ima pri tovrstnem razgovoru vnaprej pripravljen niz vprašanj, ki so navadno povezana z zahtevami delovnega mesta. Lahko se nanašajo na opis vedenja in na pretekle izkušnje ali se osredotočajo na to, kako bi obvladali neki položaj. Vsem kandidatom se postavijo enaka vprašanja in v enakem zaporedju, da so kandidati med seboj čim bolj primerljivi in enakovredni.

Delodajalec nima vnaprej pripravljenega niza vprašanj, zato sta polstrukturirani in nestrukturirani oziroma ovinkasti zaposlitveni razgovor nekoliko bolj nepredvidljiva. Izpraševalec sproti postavlja vprašanja kandidatu v obliki prostega pogovora in jih po potrebi širi s podvprašanji. Zaradi nekoliko večje sproščenosti in ohlapnosti takega razgovora je lahko pobudnik posameznih tem pogovora tudi kandidat.

====Improvizirani razgovor====

neuraden. Navadno sproti postavlja vprašanja, morda v obliki prostega pogovora, in jih po potrebi širi s podvprašanji. Za delodajalce je improvizirani razgovor uporaben predvsem v začetni fazi izbiranja, ko želijo kandidate povprašati o osnovnem in ugotoviti, ali so zares zanimivi za zaposlitvene razgovore v ožjem izboru.

 

Pri tovrstnem zaposlitvenem razgovoru je poudarek na ugotavljanju kompetenc za določeno delovno

mesto. Cilj delodajalcev je pridobiti kandidate, ki imajo ustrezne kompetence, kar pomeni, da imajo določene lastnosti, znanja in veščine, ki jih bodo v določeni situaciji tudi dejansko uporabili za uspešno opravljanje neke naloge. Vprašanja v razgovoru so naravnana na situacijo ali na opis uspešno opravljene naloge v preteklosti. Npr. ko kandidat navede, da se dobro razume s strankami, mu delodajalec postavi tako vprašanje, da mora opisati konkretno situacijo, ko se je srečal z zelo zahtevno stranko.

 

Pri tej vrsti intervjuja delodajalci kandidata postavijo v stresno situacijo, da bi videli, kako bo kandidat ravnal v danih okoliščinah. Namen takega zaposlitvenega razgovora je oceniti vedenje in zrelost kandidata v posebno težkih situacijah ali pod pritiskom. Ta vrsta razgovora se torej uporablja takrat, ko je pomembna zahteva delovnega mesta ustrezno reagiranje na stres, sporne in problemske situacije.

Razgovor »med kosilom«