Madžarizacija v Slovenski krajini na Ogrskem: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Vrstica 12:
Nosilci madzarizacije v Prekmurju so tako bili iz vrst srednjega in nizjega plemstva, ki so pa h krati zasedali skoraj vse uradniske funkcije in kot uradniki so bili tudi zadolzeni za sirjenje uradne politike Ogrske. Drug razlog zakaj je bilo ravno srednje in nizje plemstvo tako mocan gonilec madzarizacije je v tem, da so med tlacani in ostalim ljudstvom zeleli pokazati svojo superiornost s tem, da so med seboj govorili samo madzarsko. Vince Bertalan, ravnatelj ostrogonskega uciteljisca, rojen bakovski nemesnjak, je v svojem clanku o madzarizaciji Slovenske krajine zapisal: ''"Vasko plemstvo je najtrdnejsi steber madzarstva v Prekmurju".'' V osnovi pa so bili madzarizatorji, ali se vsaj cutili madzare skoraj vse premoznejse osebe, oz. ti ki so zasedali kaksne pomembnejse polozaje. Kasneje ko je nastalo tudi malomescanstvo, je prav to postalo mocan nositelj madzarske narodne zavesti.
 
Madzarizacijo so v Prekmurju zaceli in vodili skoraj vse do 1. svetovne vojne trije bakovski nizji plemici oz. nemesnjaki, ki so bili okrajni nacelniki. To so bili Alojz Keresztury, Ludvik Augustic, ter Pongrac Posfay. NajvnetejsiNajvnetejši med njimi je bil Pongrac Posfay. Na začetku 20. stoletja, pa vse do prve svetovne vojne je to vlogo prevzel advokat [[dr. Janos Cziffrak]], po prvi svetovni vojni pa veleposestnik in soboški župan [[Ferdinand Hartner]]. Za njimi pa je zmeraj stala elita in premožnejši sloj Prekmurja, razni grofi in plemenitaši, advokati, zdravniki, predvsem evangeličanska duhovščina in tudi del katoliške duhovščine (redvsem višje duhovščine). Ti so se zbirali v društvih ko je bilo VMKE, lovsko društvo in v zgodnejšem obdobju kazino.
 
== Kazino ==