Števan Kovatš: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Vrstica 6:
Istvan Kováts se je rodil na Madžarskem, očetu Istvan Kováts-u evangeličanskemu posestniku in materi Katalin (prav tako roj. Kováts). Študiral je v [[Sopron]]u, [[Halle, Saška-Anhalt|Univerzi v Halleju]] in na [[Univerza v Jeni|Univerzi v Jeni]] ([[Nemčija]]). V duhovnika je bil posvečen [[29. september|29. septembra]] [[1889]]. Prvo je služboval kot [[kaplan]] v [[Tét]]u, za tem pa je odšel v [[Transilvanija|Transilvanijo]]. [[12. marec|12. marca]] leta [[1892]] se je preselil v [[Slovenska krajina (Ogrska)|Slovensko krajino]] (danes [[Prekmurje]] in [[Slovensko Porabje|Porabje]]) in delal v Murski Soboti. Poročil se je 29. maja 1893 z Ireno Berke, ki je bila hčerka [[Mihael Berke|Mihaela Berkeja]], posestnika in nižjega plemiča, ki je - kakor njegov oče [[Jožef Berke]] - podpiral evangeličansko skupnost. Poročil ju je [[Ivan Berke]], ki je bil brat Ireninega starega očeta. V zakonu so se jima rodili trije otroci. Kralj [[Aleksander I. Karađorđević]] ga je leta 1926 odlikoval z [[Redom sv. Save]] (III. stopnje). Njegov sin [[Karl Kovač|Karl Kováts]] je bil senior evangeličanske cerkve in je služboval v Gornjih Slavečih do leta 1978, kjer je tudi leta 1928 zgradil cerkev.
[[Slika:Kovatsistvan.png|thumb|left|Števan Kovatš v starejših letih.]]
Bil je urednik ''[[Evangeličanski kalendar|Evangeličanskega kalendarja]]'' in ''[[Düševni list|Düševnega lista]],'' ker zelo dobro govoril [[prekmurščina|prekmurščino]]. Leta 1922 je bil imenovan za seniorja [[Prekmurski evangeličanski seniorat|Prekmurskega evangeličanskega seniorata]], čeprav je posle seniorja opravljal že od razpada Avstro-Ogrske leta 1918. Leta 1922 ga je kralj [[Aleksander I. Karađorđević]] imenoval za duhovnega sodnika evangeličanske cerkve v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]]. Po madžarski zasedbi [[Prekmurje|Prekmurja]] leta 1941 so mu za zasluge podelili naziv častnega seniorja. Kar nekaj let je bil tudi predsednik [[Murskosoboška hranilnica|Prekmurske banke]] (ustanovljena pod imenom Murskosoboška hranilnica), ter več kot 50 let član nadzornega sveta te banke. Zgradil je novo cerkev v Murski Soboti (1910), evageličanski dormitorij, itd. Leta 1940 je napisal zgodovino murskosoboške evangeličanske gmajne, ki je najpomembnejši vir za zgodovino evangeličanske cerkve v Murski Soboti, ter zgodovine protestantizma v Prekmurju. Leta 1933 je prvi pisal o arheološkem najdišču v Petanjcih. BilSkupaj z [[Janos Cziffrak|dr. Janos Cziffrak-om]] je bil največji nasprotnik [[Ferenc Ivanoci|Ferenca Ivanocija]], saj je v nasprotju z Ivanoczyjem zagovarjal [[Prekmurščina|prekmurščino]] kot samostojen jezik, ki ne more fuzionirati [[slovenščina|knjižni slovenščini]]. Bil je tudi podpredsednik Madžarskega prosvetnega društva za Vendsko krajino ''(Vendvidéki Magyar Közművelődesi Egyesület-VMKE),'' ki je izdajalo svoj časopis ''Murska Sobota in njena okolica ([[Murska Sobota in okolica|Muraszombat és Vidéke]]),'' organiziralo jezikovne tečaje, politično in kulturno življenje, ter skrbelo za dvig gospodarstva v pokrajini.
 
V knjigi [[Prekmurski profili]] je [[Franc Sušnik (publicist)|dr. Fran Sušnik]] Kovatš-a opisal takole: ''"Visoke postave je tudi luteranski senior Kovats. Toda [[Janoš Slepec|Slepec]] hodi vedno pokončno, Kovač pa se sklanja v mili, zibajoči se liniji. Počasi, počasi in zategnjeno govori. In je in piše in čita s pobožno počasno častitljivostjo. (...) Blizu šestdesetih je ze Kovač in čez trideset let ze v Soboti. Tam od Rabe je prišel in ni znal ne besedice slovenske; v Soboti se je udomačil in pred štirimi leti baš on poživil evangeličansko slovensko knjigo, ki je dremala petdeset let, kar je umrl [[Janoš Kardoš|Kardoš]]. Kardoševa dela so večinoma v rokopisih, ki jih hrani Kovač. In še en biser ima v svoji knjižnici: originalno izdajo [[Nouvi Zákon|Küzmičevega Novega Testamenta]]. Kovač je študiral Sopronju, Halleju in Jeni; cerkveni poglavar je za Prekmurje in zadnja inštanca, dokler ni rešeno škofovsko vprašanje."''
Vrstica 17:
naloge svetov so bile: ustanavljanje meščanskih straž, krotenje revolucionarnih
delovnih ljudi in vojakov, dušenje narodnih zahtev ipd.
Leta 1941 ob priključitvi Prekmurja kraljevini Madžarski je bil 19. maja 1941 v delegaciji, ki jo je vodil veleposestnik in župan Murske Sobote [[Ferdinand Hartner]], ki se je v [[Sombotel|SomboteluSombotel]] odšla poklonit velikemu županu Železne županije.
 
Kovač je umrl kmalu po drugi svetovni vojni [[11. december|11. decembra]] [[1945]] v [[Murska Sobota|Murski Soboti]]. [[Adam Luthar]] se je ob krsti pred zbrano množico žalujocih poslovil od njega z besedami iz Hebr 13,7: ''Spominjajte se svojih vodnikov, ki so vam oznanjali besedo božjo, ozirajoč se na njihov konec, posnemajte njih vero!'' Pokopan je v družinski grobnici na [[Murska Sobota|mursko-soboškem]] pokopališču.