Bitka pri Sisku: Razlika med redakcijama

Potem, ko je osmanski sultan [[Murat III.]] leta 1590 sklenil mir s [[Perzija|Perzijo]], so se na zahodnem Balkanu po nekaj letih zatišja zopet pričeli večji spopadi in vdori osmanskih čet na to ozemlje. Cesar [[Rudolf II. Habsburški|Rudolf II.]] je zato na osmanski dvor v [[Istanbul]] poslal poslance, ki so 29. novembra dosegli premirje, ki naj bi trajalo osem let. Naslednje leto, pod pritiskom vojaških krogov na Muratovem dvoru, je sultan za poveljnika osmanskih sil na tem območju imenoval Hasana pašo Predojevića, ki je bil znan po bojevitosti in osvajalnih pohodih. Po nekaj zmagah [[Hrvaška|slovensko-hrvaškega]] [[ban]]a [[Tomaž Erdõdy|Tomaža Erdõdyja]] (Toma Bakač) nad njegovimi četami je osmanskemu poveljniku uspelo zasesti pomembno utrdbo [[Bihać]] na poti proti zahodu. Na levem bregu [[Kolpa|Kolpe]] je dal leta 1592 zgraditi [[utrdba|trdnjavo]] ''Yeni Hisar'' (kasnejša [[Petrinja]]), od koder je načrtoval napad na [[Sisak]].

Na ozemlju med [[Zagreb]]om in Siskom se je junija 1593 zbrala krščanska vojska na čelu s Tomažem Erdõdyjem, ki je poveljeval hrvaškimogrskim četam, Ruprecht Eggenberg je poveljeval nemškim četam, [[Andrej Turjaški]] pa je poveljeval kranjskim četam, vsega skupaj približno 5000 mož. Utrdbo SisakSisek je branilo okoli 800 mož.

Dne 22. junija, na dan [[Sveti Ahac|sv. Ahaca]], se je začela odločilna bitka. Po začetnem neuspešnem napadu hrvaških sil Tomažem Erdõdyja je Andrej Turjaški s svojimi in nemškimi strelci zaustavil osmanski protinapad in jih potisnil proti Kolpi. Hkrati so s pomočjo posadke v utrdbi zavzeli majhen most čez reko Kolpo ter tako presekali pot osmanski vojski pri njenem umiku. Osmanom tako ni preostalo drugega kot da poskušajo preplavati reko. Večina jih je pri tem utonila, med drugim tudi njihov poveljnik Hasan paša Predojević. Ostanek osmanske vojske se je razbežal po pokrajini in za sabo pustil veliko količino orožja in hrane, ki so si ga pripravili za obleganje.