Grad Bokalce: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Bot: Migracija 2 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q3408981 |
dopolnjeno |
||
Vrstica 1:
'''[[Grad]] Bokalce''' stoji ob [[Ljubljana|ljubljanski]] obvoznici blizu potoka [[Gradaščica]].▼
[[Slika:Grad Bokalce.JPG|thumb|right|250px|Grad Bokalce]]
▲'''[[Grad]] Bokalce''' stoji na vzpetini ob [[Ljubljana|ljubljanski]] zahodni obvoznici blizu potoka [[Gradaščica]], na naslovu Pot na Bokalce 32.
Na njegovem mestu naj bi že v [[12. stoletje|12. stoletju]] stala utrdba, katere lastnica bi bila [[plemiška rodbina Egkh]]. Od leta [[1580]] do 1. polovice [[17. stoletje|17. stoletja]] so bili lastniki [[plemiška rodbina Diennersberg|Diennersbergi]], od leta [[1705]] do začetka [[19. stoletje|19. stoletja]] je bil grad in pripadajoče posestvo v lasti [[plemiška rodbina Lamberg|rodbine Lamberg]]. Grof Janez Nepomuk Lamberg je en del gospostva leta [[1809]] prodal Sigmundu [[Pagliaruzziji|Pagliaruzziju]], drugi del, ki je obsegal grajsko poslopje, pa leta [[1817]] Jožefu Seunigu. Leta [[1899]] je bilo posestvo ponovno združeno. ▼
== Zgodovina ==
Deželna vlada je leta [[1919]] proglasila nad gospostvom [[sekvestracija|sekvestracijo]], ki je bila preklicana leta [[1924]]. Leta 1942 je bil del poslopja uničen v požaru. ▼
[[Slika:Bokalce Strobelhoff.jpg|thumb|right|250px|Bakrorez v Valvasorjevi Topografiji, 1679]]
▲Na njegovem mestu naj bi že v [[12. stoletje|12. stoletju]] stala utrdba, katere lastnica bi bila [[plemiška rodbina Egkh]]. Od leta [[1580]] do 1. polovice [[17. stoletje|17. stoletja]] so bili lastniki [[plemiška rodbina Diennersberg|Diennersbergi]]
Grof Janez Nepomuk Lamberg je en del gospostva leta [[1809]] prodal Sigmundu [[Pagliaruzziji|Pagliaruzziju]], drugi del, ki je obsegal grajsko poslopje, pa leta [[1817]] Jožefu Seunigu. Po njem je nasledil leta 1834 sin Jožef Kalasanc, preko dedovanja pa do konca stoletja grad poseduje Evgen baron Müller pl Dietenhod. Leta [[1899]] je bilo posestvo ponovno združeno.
▲Deželna vlada je leta [[1919]] proglasila nad gospostvom [[sekvestracija|sekvestracijo]], ki je bila preklicana leta [[1924]]. Leta
Leta 1942 je bil del poslopja uničen v požaru.
Po letu [[1945]] je bil grad nacionaliziran, v tretje tisočletje pa je vstopil kot stanovanjski grad, ki ga je močno načel zob časa. V gradu je dolgo časa stal [[Galerija vodnjakov v Ljubljani|Narcisov vodnjak]], ki se danes nahaja na dvorišču [[Mestna hiša, Ljubljana|ljubljanskega Magistrata]].
== Arhitektura ==
Prvotna zgradba je bila nadstropna, pravokotna, renesančna, imela je bogato oblikovan vhod, profilirane okenske okvire, sedlasto streho na čop ter stolpičemv osi fasade. V okolici so bila tri gospodarska poslopja in stolpič. V bližini je bil mlin na Gradaščici. Sobe naj bi bile okrašene s slikarijami slikarja Almanacha in drugih, ena soba je imela tudi štukaturo. V dvorcu je bila tudi kapela. Pred dvorcem je bil ribnik, konjušnica in kašča. Tako je opisal stavbo Valvasor (o.c. ibid).
V naslednjih letih, predvsem pa v 18. stoletju preurejen dvorec pa je precej spremenjen. Stavba je dobila dodatno nadstropje, stolpič z uro je bil zamenjan s trikotno atiko tudi z uro. Fasada je poudarjena z gredo nad pritličjem ter pilastsko členitev. Kletna okna so kvadratna in zamrežena, v nadstropjih pa pravokotna s polkrožnimi in trikotnimi čeli. Na zadnji strani je pravokotno prizidan enonadstropni trakt s stolpom na vogalu.
Skozi kamnit vhodni portal se pride v obokano vežo, iz te pa v obokane stranske prostore pritličja. Na kocu je triramno zrcalno stopnišče naslonjeno na marmorne stebre in vodi v gosposko nadstropje. V gosposkem nadstropju so bile pred prezidavo Dolga soba, Odmevna soba in druge sobe s štukaturami in freskami. O teh mojstrovinah je pisala Barbara Jaki Mozetič v monografiji Vtis obila.
O nekdanji opremi gradu ni znano skoraj nič. V Narodni galeriji je shranjena slika Almanachove gostije, kip Narcisa, delo Francesca Robbe pa je v mestni hiši.
== Viri ==
Ivan Stopar, Grajske stavbe v Osrednji Sloveniji 1/4, Ljubljana Grad in dvorci, Viharnik 1999, ISBN 961-6057-22-7
== Glej tudi ==
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Bokalce Castle}}
▲*[[seznam gradov na Slovenskem]]
{{-}}
{{Gradovi v Sloveniji}}
[[Kategorija:Gradovi v Ljubljani]]
{{coord|46|2|53.2|N|14|26|40.63|E|type:landmark_region:SI|display=title}}
[[Kategorija:Gradovi v Ljubljani]]
| |||