Rudolf II. Habsburški: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 3:
'''Rudolf II. Habsburški''', cesar [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], * [[18. julij]] [[1552]], [[Dunaj]], † [[20. januar]] [[1612]], [[Praga]]
Rudolf je bil eden od najbolj nenavadnih habsburških vladarjev. Pri 11 letih so ga z bratom Ernestom leta 1563 poslali v [[Španija|Spanijo]], k kralju [[Filip II. Španski|Filipu II.]], da bi izpopolnil njuno izobrazbo. Ko se je leta 1571 vrnil domov, ni bil oče Maksimilijan II. edini, ki se je pritoževal nad njegovo togostjo in nezavzetostjo. Njegovo vsestransko nadarjenost(zlasti umetniško) in izobraženost (govoril je pet jezikov, med njimi latinščino), so prekrile politična nezainteresiranost in nedejavnost, prirojena plašnost in sramežljivost ter izrazita duhovna nestanovitnost. V Srednji Evropi so od bodočega vladarja pričakovali sproščeno in neprisiljeno obnašanje, ki pa v španskem ceremonialu ni bilo predvideno.
Nasledstvo po smrti cesarja Maksimilijana je bilo natančno določeno: Rudolf je bil edini dedič, njegovim mlajšim bratom pa je pripadala apanaža. Ko je bil Maksimilijan še živ, so Rudolfa leta 1572 kronali za [[kraljevina Ogrska|ogrskega]] kralja, leta 1575 pa še za češkega. Oktobra leta 1576 je nasledil očeta še kot cesar [[Sveto Rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]].
Cesarsko rezidenco je zelo hitro prestavil iz [[Dunaj|a]] v [[Praga|Prago]], predvsem iz strateških razlogov, saj [[Otomansko cesarstvo|Turki]] do Prage niso mogli tako hitro prodreti.
Bratu Ernestu je prepustil vladanje v Zgornji in Spodnji Avstriji, s katerim se je v avstrijskih deželah pričela katoliška obnova.
Rudolfa je zanimala predvsem umetnost. O njegovem mecenstvu in umetniškem čutu še danes pričajo zbirke v zakladnici in v [[Umetnostnozgodovinski muzej|Umetnostnozgodovinskem muzeju]] na [[Dunaj]]u. Njegov dvor v Pragi je bil tedanje evropsko kulturno središče, kjer se je obdal z vrsto raziskovalcev in učenjakov, a tudi z raznimi skrivnostnimi osebami. V skladu s tedanjo modo se je zanimal za [[astrologija|astrologijo]], [[astronomija|astronomijo]] in tudi [[alkimijo|alkimijo]],za katero je porabil neznanske vsote denarja, brez večjih uspehov. Cesar Rudolf je bil zelo naklonjen [[Judje|Judom]], in judovska skupnost v Pragi je v njegovem času doživela gospodarski in duhovni vrh.
== Viri ==
| |||