Biografija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Bot: Migracija 82 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q36279 |
dodatek |
||
Vrstica 1:
'''Biografija'''
Biografija je lahko napisana tudi v prvi osebi kot [[avtobiografija]], je torej [[popis]] lastnega življenja, lastni [[življenjepis]]. Kot literarna zvrst je biografija tudi oblika za opis popolnoma izmišljene nerealne osebe, kjer avtor opisuje življenje literarnega lika, ki zgodovinsko ni obstajal. Medtem ko je prava biografija suhoparno naštevanje zgodovinskih podatkov, je literarna biografija roman, ki se ne omejuje na prikaz konkretnih dogodkov, temveč podrobno razlaga opazovanja in poudarja spremembo razpoloženja vključno z intimnimi doživetji.
Svoje vrste življenjepis je tudi kurikulum, to je posredovanje določenih osebnih podatkov za prikaz delovne oziroma poklicne sposobnosti.
==Zgodovinski razvoj življenjepisa==
Zgodovinski življenjepisi se zelo razlikujejo predvsem po dobi nastanka in po namenu njihovega zapisa. Različna je tudi oblika in nenazadnje odmev, ki ga je delo imelo med širšim prebivalstvom.
===Klasične biografije===
Klasične biografije, ki so znane še iz [[3. stoletje pr. n. št.|tretjega stoletja pr. n. št.]] ([[Satir iz Kalate]]), so v glavnem poročila o življenju političnih in vojaških osebnosti, ki poudarjajo njihove izredne sposobnosti in dosežke. Podatki o rojstvu in zasebnem življenju so večinoma verodostojni, pri opisu "junaških dejanj" pa pride večkrat do pretiravanja. V marsičem podobne so [[krščanstvo|krščanske]] [[hagiografija|hagiografije]], ki opisujejo krepostno življenje in predvsem mučeniško smrt prvih kristjanov. Prvo delo te vrste pripisujejo [[Poncij iz Kartagine|Ponciju iz Kartagine]], ki je živel v [[3. stoletje|tretjem stoletju]] in ga [[RKC|Cerkev]] smatra za [[svetnik]]a, poznejših biografij pa je bilo veliko in so se pisale še ves [[srednji vek]] in vse do [[17. stoletje|17. stoletja]].
===Razvoj metodologije===
Proti koncu sedemnajstega stoletja je prišlo v navado opisovanje manj zaslužnih ljudi, na primer pustolovcev ali celo kriminalcev, s čimer se začenja '''literarna biografija''', kjer [[zgodovina|zgodovinska]] verodostojnost sploh nima pomena. Kot protiutež se je razvila težnja po natančnem, strogem, realnem opisu osebe. Poleg tega je prav takrat prišel do izraza [[psihologija|psihološki]] dostop do osebnosti, ki je popolnoma spremenil dotedanjo metodologijo življenjepisov. Nova oblika biografije je morala biti istočasno strogo zgodovinsko verodostojna in, po drugi strani, toliko poglobljenja v psihologijo opisane osebe, da je upravičila vsa njena dejanja. Glavno delo te vrste je ''Življenje doktorja Johnsona'', ki ga je spisal [[James Boswell]] leta 1791. Z vnosom pshihološke komponente v življenjepise in pozneje, pod vplivom novonastale [[psihoanaliza|psihoanalize]], so se biografije namnožile v velikem številu in vsak avtor je imel pravico, da razlaga in pojasnjuje početje opisane osebe. Šele v drugi polovici [[20. stoletje|dvajsetega stoletja]] so biografije zadobile manj kritično obliko v [[esej]]ih znanstvene literature.
==Kurikulum==
Kurikulum, natančneje ''curriculum vitae'' (= življenjski potek) je opis lastnega življenja predvsem v tistih točkah, ki utegnejo zanimati profesionalnega partnerja ali delodajalca. Ta življenjepis vsebuje naslednje elemente: [[ime]], [[priimek]], [[kraj]] in [[datum]] rojstva, [[bivališče]], [[socialno stanje]], [[izobrazba|izobrazbo]], delavne izkušnje, priznanja ter [[lastnoročni podpis]]. Moderna praksa zahteva tudi izrecno dovoljenje za obdelavo osebnih podatkov. S kurikulumom se oseba predstavi nekomu, s katerim želi navezati določene osebne stike, zato mora biti čim bolj skrbno sestavljen. Poleg omenjene vsebine lahko omenja tudi poklicne izpopolnitve, ki jih oseba namerava v kratkem izvršiti, in celo dolgoročne cilje, ki jih želi doseči s pomočjo teh stikov.
Po obliki je kurikulum navadno samostojna listina, ki se priloži prošnjam za zaposlitev ali osebni predstavitvi zaključenemu krožku ljudi, ali tudi kratko poročilo za [[novinar]]je. Vsekakor je najbolj pomembno, da se kurikulum vedno oblikuje in prilagodi glede na osebo ali ustanovo, ki jim je namenjen.
== Slovenski biografski leksikon ==
Vrstica 19 ⟶ 27:
Zbirka bo izhajala v dveh serijah: poleg [[Biografskih in bibliografskih študij]], kot jih poznamo od leta [[2000]], bodo med bralce prihajale tudi [[kulturnozgodovuinske študije|Kulturnozgodovinske študije]], ki jih je uvedla knjiga ddr. Igorja Grdine [[Med dolžnostjo pozabe in razkošjem spomina]]. Srednjeevropske [[biografske šole]] poznajo podobne zbirke že nekaj desetletij. Knjiga [[Nova slovenska biografija]] je nastala kot rezultat dela raziskovalcev na [[Inštitut za kulturno zgodovino|Inštitutu za kulturno zgodovino]] ZRC SAZU in članov Uredniškega odbora SBL 2, ki ga od pretekle jeseni vodi dr. [[Andrej Rahten]].
==
* Leksikon Cankarjeve založbe.(2004).Ljubljana: Cankarjeva založba.
* Nova slovenska biografija (2005). Pridobljeno 10. 05. 2011, iz http://zalozba.zrc-sazu.si/index.php?q=sl/node/792
| |||