|
== Provansa ==
{{Glavni|Provansa}}
Provansa slovi kot ena najlepših francoskih pokrajin. Velika je približno za eno in pol [[Slovenija|Slovenije]]. Leži na jugovzhodu [[Francija|Francije]]. Na zahodu jo omejuje [[Rona]], na vzhodu - italijanska meja, kjer se [[Alpe]], pri [[Menton|Mentonu]] in [[Nica|Nici]], vrivajo v morje. Pravzaprav nam nihče ne bo natančno povedal, kje so meje Provanse. Preprosto začutimo jo in vemo, da smo tam. Modrina nasadov sivke, vonj rožmarina, nenavadna lepota divje narave, mogočen severozahodni veter mistral (inačica naše burje), veličastna stara mesta, romantične vasice na gričih, mondeno življenje ob morju, vse to in še mnogo več, je Provansa.
[[Slika:Aix-en-Provence3.JPG|thumb|left|250px|Aix-en-Provance]]
Provanso označujejo ljudje. Provansalci imajo mehko melodično narečje, ki nekako ponazarja njihov lagoden način življenja. Ne majhen vpliv ima »italijanskost«, saj je Nica celo do leta 1860 pripadala Italiji. Provanso so odkrili Rimljani (od 2. stoletja pr. n. št. do 5. stoletja n. št. je bila kot provinca del [[Rimski imperij|Rimskega imperija]]) in pustili nesluteno zapuščino ([[Arles]], [[Nimes]], [[Orange, Vaucluse|Orange]], Vaison-la-Romaine, [[Carpentras]], [[Gard|Pont du Gard]], Glanum). Ko je moč Rima začela pešati (5. do 9. stoletje n. št.), so se na tem območju vrstile invazije Vizigotov, Langobardov, Saracenov ([[Aix-en-Provence]]). 14. stoletje je prineslo kulturo, ki so jo zapustili papeži v [[Avignon|Avignonu]], danes kulturni prestolnici Provanse.
[[Slika:Nimes amfiteater.JPG|thumb|left|250px|Nimes_amfiteater]]
Konec 19. stoletja je v Provansi našlo navdih (svetloba, barve) mnogo velikih slikarjev: Cezanne, [[Van Gogh]], [[Renoir]], [[Henri Matisse|Matisse]], Chagal, [[Picasso]], pisatelj Mistral; to je le nekaj imen, ki jih je Provansa ([[Aix-en-Provence]], [[Arles]], [[Saint-Rémy-de-Provence|St-Remy-de-Provance]], [[Vence]], St-Paul-de-Vence, [[Cagnes-sur-Mer]].) morda najbolj usodno zaznamovala. Pesnik [[Petrarca]] naj bi tukaj leta 1327 (v cerkvi sv. Klare v Avignonu) zagledal svojo Lauro, filozof [[Nietzsche]] napisal Zaratustro. [[Zidane]], nogometaš alžirskih korenin, je svojo nogometno pot začel v [[Cannes|Cannesu]].
Ugodno podnebje Provanse je od nekdaj vabilo na okrevanje zdravja željne ljudi. Plemstvo in drugi bogataši so si ob obali gradili prelepe vile. Danes je tako imenovana [[Azurna obala]] (Antibes, [[Cannes]], [[Menton]], [[Nice]], Saint Tropez) pojem mondenega življenja, notranjost dežele pa s svojim podeželskim pridihom ustvarja občutek prijaznosti in domačnosti. Turistično so Provanso odkrili Angleži, za časa kraljice Viktorije ([[Cannes]], [[Nica]] - Promenade des Anglais).
Ugodno podnebje je omogočilo gojenje rož in sivke ([[Valensole|Plateau de Valensole]]) ter posledično razvoj industrije parfumov, [[Grasse]] je danes še vedno svetovna meka proizvodnje parfumov.
Najbolje bomo spoznali Provanso, če bomo obiskali vsaj nekatere izmed številnih prelepih vasic, posejanih po gričih širom pokrajine (Le Baux de Provence, Roussillon, Oppede le Vieux , Menerbes, Gordes..), regijski park Luberon, kanjon reke [[Verdon]]..
[[Slika:Gordes1.JPG|thumb|left|250px|Gordes]]
Ob izlivu reke Rone leži pokrajina [[Camargue]], naravni rezervat s pašniki in visokimi šopi trave, tu lahko opazujemo poldivje bele konje v njihovem naravnem okolju in jate ptic, med katerimi kraljujejo mogočni flamingi. Tu se pod nadzorom gardianov (pastirjev na konjih) pasejo črni biki . Na koncu lagune je romarsko mesto provansalskih Ciganov [[Saintes-Maries-de-la-Mer]]. Na zahodni strani tega parka leži srednjeveško mesto, s slavno zgodovino iz križarskih časov, [[Aigues-Mortes]].
Zaščitni znak Provanse so tudi črne olive, ki se pojavljajo v vseh mogočih jedeh, keramiki in tekstilu. V provansalski kulinariki dominirata olivno olje in česen, pa tudi cela paleta aromatičnih začimb, kot so timijan, rožmarin, bazilika in pehtran. Provansalci so znani tudi po odličnih vinih (Châteauneuf-du-Pape), olčnem olju in iskanju tartufov (Menerbes).
== Na UNESCO-vem seznamu svetovne dediščine se nahajajo ==
|
