Grad Tivoli: razlika med redakcijama

dodana 2.102 zloga ,  pred 7 leti
dopolnjeno
m (Bot: Migracija 2 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q3402462)
(dopolnjeno)
Prvotna zgradba na mestu sedanjega gradu je prvič omenjena v [[13. stoletje|13. stoletju]], ko se je tudi nahajal [[stolp]] Turn, ki je bil v lasti [[vojvoda Koroške|koroških vojvod]]. Med [[bitka za Ljubljano (1442)|bitko za Ljubljano]] so stolp porušili Celjani.<ref>[http://www.spletna-galerija.net/Museums/details/mglc Spletna-galerija.net - Zgodovina Gradu Tivoli]</ref>
 
Baron [[Jurij Apfaltrer]], ki je bil takratni lastnik zemljišča, je dal po letu 1442 zgraditi nov stolp, katerega so poimenovali '''Pod pustim turnom''' oz. krajše '''Podturn'''. Za njim je bila lastnicagospa Siguna pl. Saurau, ki ga je leta 1484 prodala Gašperju Crobathu. Leta 1507 si ga je pridobil kranjski vicedom Erazem Praunwart, leta 1601 pa so ga kupili ljubljanski jezuiti. Kasnejši posestniki so bili še Kuchl, Mauritschi, Stoffli in Melhior Pantaleon.
Baron [[Jurij Apfoltrer]], ki je bil takratni lastnik zemljišča, je dal zgraditi nov grad, katerega so poimenovali '''Pod pustim turnom''' oz. krajše '''Podturn'''. Leta 1607 je [[Ferdinand II. Habsburški]] grad podaril [[jezuiti|jezuitom]], ki so ga leta 1713 popolno preuredili. Od leta [[1773]], ko je bil jezuitski red razpušče, je bil poletna rezidenca [[Seznam katoliških (nad)škofov Ljubljane#Ljubljanski škofje|ljubljanskih škofov]], obkrožen pa je bil s [[sadovnjak]]i in drugimi rastlinskimi nasadi. Pozneje so grad prevzeli [[kranjski deželni zbor|deželni zbori]], ki so tudi vzpostavili vojaško bolnico, skladišče in vojašnico. Deželni stanovi so nato grad prodali [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Francu Jožefu I.]], ki je grad v [[klasicizem|klasicističnem]] slogu preuredil stavbo in ga leta 1853 podaril [[Habsburžani|habsburškemu]] [[maršal]]u [[Johann Radetzky|Radetzkemu]]. Slednji je leta 1856 grad vrnil cesarju, ki pa ga je nato prodal ljubljanskemu županu [[Etbin Henrik Costa|Etbinu Henriku Costi]]<ref>[http://www.spletna-galerija.net/Museums/details/mglc Spletna-galerija.net - Zgodovina Gradu Tivoli]</ref> oz. je stavbo s posestvijo odkupila [[Mestna občina Ljubljana]]<ref>[[Branko C. Šuštar]]: ''Spodnja Šiška - pušeljc Ljubljane: Arhivski zapisi s poti vasi v predmestje 1885 - 1914'' ([[Zgodovinski arhiv Ljubljana]], 1996), 295.</ref>, ki je razdelila poslopje na več stanovanjskih površin.
 
Škof Tomaž Hren je bil tisti, ki je dal preurediti dotrajan dvor v novo grajsko poslopje. Graditelj naj bi bil Donino. Škof ga je slovesno posvetil 5. septembra 1611. Dvorec je bil namenjen rekreaciji in kratkočasju jazuitom in gojencem. Tukaj so uprizarjali igre in veselice ter vabili v goste tedanje veljake.
Pred gradom je bil v 19. stoletju urejen park, leta [[1870]] pa je bilo postavljeno tudi stopnišče, ki ga stražijo kipi štirih psov (izdelal jih je kipar [[Anton Dominik von Fernkorn]]). Posebnost teh kipov je, da psi nimajo jezikov<ref>[http://www.culturalprofiles.net/slovenia/units/6607.html Culturalprofiles.net - Tivoli Mansion]</ref>, to pa je bil dolgo časa eden špekulativnih razlogov, zakaj je kipar storil [[samomor]]. Ob prelomu stoletja je bila v parku nameščena še fontana »Deček z ribico«.
 
V letih 1701 do 1703 so jezuiti dvorec popolnoma preuredili o čemer je pričal sredi preteklega stoletja odstranjen kronogram nad vhodnimi vrati. Kamnoseška dela je izvedel Luka Mislej.
 
Od leta [[1775]], ko je bil jezuitski red razpuščen, je bil poletna rezidenca [[Seznam katoliških (nad)škofov Ljubljane#Ljubljanski škofje|ljubljanskih škofov]], obkrožen pa je bil s [[sadovnjak]]i in drugimi rastlinskimi nasadi. 19.avgusta 1790 je v dvorcu gostil nadvojvodinjo Elizabeto.
 
BaronPozneje [[Jurij(od Apfoltrer]],1833 kiali je1837 bil takratni lastnik zemljišča, je dal zgraditi nov grad, katerega so poimenovali '''Pod pustim turnom''' oz. krajše '''Podturn'''. Leta 1607 je [[Ferdinand II. Habsburški]] grad podaril [[jezuiti|jezuitom]], ki so ga leta 1713 popolno preuredili. Od leta [[1773]], ko je bil jezuitski red razpušče, je bil poletna rezidenca [[Seznam katoliških (naddalje)škofov Ljubljane#Ljubljanski škofje|ljubljanskih škofov]], obkrožen pa je bil s [[sadovnjak]]i in drugimi rastlinskimi nasadi. Pozneje so grad prevzeli [[kranjski deželni zbor|deželni zbori]], ki so tudiv njem vzpostaviliuredili vojaško bolnico, skladišče in vojašnico. Deželni stanovi so nato leta 1852 grad prodali [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Francu Jožefu I.]], ki ga je grad v [[klasicizem|klasicističnem]] slogu preuredil stavbo in ga leta 1853 podaril [[Habsburžani|habsburškemu]] [[maršal]]u [[Johann Radetzky|Radetzkemu]]. Slednji je leta 18561860 (1864) grad vrnil cesarju, ki pa ga je nato prodal ljubljanskemu županu [[Etbin Henrik Costa|Etbinu Henriku Costi]]<ref>[http://www.spletna-galerija.net/Museums/details/mglc Spletna-galerija.net - Zgodovina Gradu Tivoli]</ref> oz. je stavbo s posestvijo odkupila [[Mestna občina Ljubljana]].<ref>[[Branko C. Šuštar]]: ''Spodnja Šiška - pušeljc Ljubljane: Arhivski zapisi s poti vasi v predmestje 1885 - 1914'' ([[Zgodovinski arhiv Ljubljana]], 1996), 295.</ref> V preurejenem dvorcu tedaj imenovanem Tivoli so imeli poletno zabavišče z gostilno in kavarno. Po drugi svetovni vojni so bila v njem stanovanja, kiod leta 1967 pa je razdelilasedež poslopjeMednarodnega nagrafičnega večcentra, stanovanjskihkjer prirejajo razstave in površinkoncerte.
 
22. januarja 1886 je Kranjski deželni zbor [[Občina Spodnja Šiška|Občini Spodnja Šiška]] odvzel parcele, na katerih so se nahajali grad Tivoli, [[Rudolfinum, Ljubljana|Rudolfinum]], [[vila Mayer, Ljubljana|vile Mayer]], [[vila Cambiaggio, Ljubljana|Cambiaggio]] in [[vila Vollheim, Ljubljana|Vollheim]] ter [[Kolizej, Ljubljana|Kolizej]] ter jih dodelil mestu Ljubljana.<ref>[[Branko C. Šuštar]]: ''Spodnja Šiška - pušeljc Ljubljane: Arhivski zapisi s poti vasi v predmestje 1885 - 1914'' ([[Zgodovinski arhiv Ljubljana]], 1996), 300.</ref>
 
Za Tivolskim gradom stoji stavba v alpskem slogu, [[Švicarija, Ljubljana|Švicarija]] (nekdanji ''Hotel Tivoli''), poleg nje pa je tudi začetek učne [[Jesenkova pot|Jesenkove poti]].
 
== Arhitektura ==
Kako je izgledal Apfaltrerjev stolp se ne ve.
 
Na Valvasorjevi upodobitvi je dvorec dvonadstropna stavba, ključastega tlorisa, z napuščem, skromnimi okni ter prizidkom na severni strani - verjetno kapela z malim lesenim zvonikom. Okrog je bilo nekaj gospodarskih poslopij, golobnjak in lesen vodnjak. Nad vrati je bil latinski napis z letnico 1703.
 
V sredini 19. stoletja prenovljen dvorec je bil dvonadstropna pravokotna stavba s stopniščnim izzidkom na osrednji fasadi in dvema manjšima na koncih.Fasada je simetrična, poudarjena z rizalitom. Konča se s trikotnim čelom. V ospredju je klasicističen portal in nad njim balkon na kamnitih konzolah. Okenski okviri imajo čela v prvem nadstropju posebej poudarjena.
 
Notranjost je v celoti preurejena, le stopnišče je morda še baročno.
 
PredBazen gradomz jevodometom bil(deček vz 19.ribo) stoletjupred urejendvorcem park,je bil postavljen leta [[1870]], pado jenjega bilopa postavljenospeljali tudidvoramno stopnišče, kis štirimi piedestali ob vznožju. Na ganjih stražijostojijo kipi štirih psov (izdelal jih je kipar [[Anton Dominik von Fernkorn]]). Posebnost teh kipov je, da psi nimajo jezikov<ref>[http://www.culturalprofiles.net/slovenia/units/6607.html Culturalprofiles.net - Tivoli Mansion]</ref>, to pa je bil dolgo časa eden špekulativnih razlogov, zakaj je kipar storil [[samomor]]. Ob prelomu stoletja je bila v parku nameščena še fontana »Deček z ribico«.
 
Leta 1882 so pred dvorcem postavili celopostavni litoželezni kip maršala Radetzkega, verjetno delo dunajskega kiparja Adama Rammelmayerja. Danes stoji na dvorišču [[Mestni muzej Ljubljana|Mestnega muzeja]] v Ljubljani.
 
== Viri in opombe ==
{{opombe|2}}
* Ivan Stopar, Grajske stavbe v Osrednji Sloveniji 1/4, Ljubljana Grad in dvorci, Viharnik 1999, ISBN 961-6057-22-7
 
== Glej tudi ==
 
{{Ljubljana}}
 
{{castle-stub}}
 
{{ljubljana-stub}}
[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Spodnji Šiški]]
[[Kategorija:Klasicistična arhitektura v Ljubljani]]
[[Kategorija:Gradovi v Ljubljani]]
[[Kategorija:Gradovi v Sloveniji]]
[[Kategorija:Vojašnice v Ljubljani]]
31.425

urejanj