Podtalnica: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Tacen36b (pogovor | prispevki)
Tacen36b (pogovor | prispevki)
Vrstica 32:
Podzemna voda je pomemben vodni vir, vendar pa njena prekomerna raba, to je raba, ki presega možnost obnove zalog podzemne vode v vodonosniku, lahko povzroči velike težave ljudem in tudi okolju.
 
Najbolj očiten problem prekomerne rabe je znižanje gladine podtalnice, pod nivo črpališč obstoječih vodnjakov. Na nekaterih krajih (npr. v [[Kalifornija|Kaliforniji]], [[Teksas]]u, [[Indija|Indiji]]) jebeležijo takoupad potrebnagladine poglobitev,podzemne davode se doseže podtalnica, ker je zaradi obsežnega črpanja voda padla zado 100 metrov.in V pokrajini Punjab v Indiji je na primer gladina podtalnice padla za 10več metrov od leta 1979, stopnja izčrpavanja pa poteka vse hitreje.<ref>{{cite web |url=http://blogs.ei.columbia.edu/water/2009/07/28/punjab-a-tale-of-prosperity-and-decline/ |title=Punjab: A tale of prosperity and decline |publisher=[[Columbia Water Center]] |author=Upmanu Lall |date= |accessdate=2009-09-11 }}</ref> Znižanje gladine vode lahko povzroči druge težave, kot je pogrezanje ter vdori slane vode.
Podtalnica je tudi ekološko pomembna. Pomembnost podtalnice v ekosistemih, je pogosto prezrta tudi s strani biologov, ki se ukvarjajo s sladkimi vodami in ekologi. Podtalnice vzdržujejo reke, močvirja in jezera, kot tudi podzemne kraške ekosisteme in aluvialne vodonosnike. Seveda ne potrebujejo vsi ekosistemi podtalnice. Nekateri kopenski ekosistemi, npr. odprte [[Puščava|puščave]] in podobna sušna okolja obstajajo navkljub nestalnim padavinam in vlaga v tleh se dopolnjuje z vlago v zraku. Obstajajo tudi drugi kopenski ekosistemi v bolj prijaznem okolju, kjer tudi podtalnica nima osrednje vloge, vendar pa je podtalnica bistvenega pomena za mnogo glavnih svetovnih ekosistemov. Voda teče med podtalnico in površinskimi vodami. Večina rek, jezer in mokrišč se napaja (ob drugem času ali drugem kraju) s podtalnico v različnem obsegu.
Črpanje ali prekomerno črpanje vodonosnikov in črpanje fosilnih voda, poveča skupno količino vode v [[Hidrosfera|hidrosferi]]. Dodajanje vode v sistem, je povzročilo vpliv na celotno Zemljo, natančno oceno, hidroloških dejstev pa je potrebno še opredeliti.
 
Znižanje gladine podzemne vode lahko povzroči tudi druge težave, kot je pogrezanje tal ter vdori slane vode.
 
Podtalnica ima tudi pomembno ekološko vlogo, predvsem za obstoj ekosistemov odvisnih od vode, n.pr. mokrišča, jezera, kot tudi podzemnih kraških ekosistemov in aluvialnih vodonosnikov.
Poseben problem predstavlja črpanje ali prekomerna raba "fosilnih" voda, saj povečuje skupno količino vode v [[Hidrosfera|hidrosferi]]. Dodajanje vode v sistem hidrosfere lahko vpliva na globalno podnebje.
 
=== Problematika rabe podzemne vode ===
 
====Pogrezanje tal====
 
Pogrezanje tal nad vodonosniki se pojavi, ko se prevečzaradi odvzema vode načrpa iz podzemnih prostorov na površje in tokameninske povzročistrukture, daporuši seravnotežje zemljav pogreznevodonosniku. RezultatUgreznine jeso videti kot kraterji na zemljišču. To se zgodi, ker v naravnem ravnovesju [[hidravlični tlak]] podtalnice v prostorih in porah vodonosnika podpira nekaj težetežo krovnih usedlin., Koko pa je podtalnica odstranjena iz podzemnih vodonosnikov s čezmernim črpanjem, pritiski por v vodonosnikuporah vodonosnika padejo in lahko se pojavi stiskanja vodonosnika. To stiskanje se lahko delodelno nadomesti, če se pritiski obnovijo, vendar se jih večina ne. Ko postane vodonosnik stisnjen, lahko to povzroči pogrezanje in drsenje tal ter padec površine tal. Mesto New Orleans, Louisiana je danes dejansko pod morsko gladino in ugrezanje je delno posledica odstranitve podtalnice iz različnih vodonosnikov pod njo. V prvi polovici 20. stoletja se je mesto San Jose v Kaliforniji pogreznilo za 4 metre, kar je povzročilo čezmerno črpanje, posledice so umilili z izboljšanim upravljanjem podtalnice.
 
====Vdori morske vode====
 
Vodonosniki, ki se nahajajo v bližini morja so lahko zaradi nihanja gladine podzemne vode, ki je posledica naravnih razmer ali prekomerne rabe, kakor tudi zaradi nihanja morske gladine izpostavljeni vdoru slane morske vode v vodonosnik. Pogoste probleme te vrste imajo otoške države, kot so Malta, Ciper, problem pa obstaja tudi v primeru vodonosnika črpališča MalniBrestovica v Sloveniji.
 
====Onesnaževanje====