Wikipedija

Podtalnica: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Tacen36b (pogovor | prispevki)
220 urejanj
m članek je bolj ali manj posrečen prevod , potreben e preureditve
Tacen36b (pogovor | prispevki)
220 urejanj
strokovna in jezikovna korekcija
Vrstica 1:
{{urediv delu}}
[[Slika:Es water flow.png|300px|thumb|right|Kroženje podtalnice]]
'''Podtalnica''' (opomba: tudi Podzemna voda) je [[voda]], ki je nasičena v vodonosnikih, pod zemeljsim površjem. Premika se [[gravitacija|gravitacijsko]], proti neprepustni plasti ali pa sledi nagnjenosti površja. Hitrost gibanja vode skozi vodonosnik poimenujemo "potovalni čas". Odvisen je od strukture vodonosnika in naklona vodonosnih plasti, v posebnih primerih pa tudi od pritiska v podzemnih zbiralnikih-[[arteški vodnjak|arteške vode]]
 
Podtalnica se naravno napaja in obnavlja s padavinskimi vodami (dež, sneg), indirektno pa tudi zs podzemnim tokom iz rek in jezer, včasih tudi morja. Vodonosnike lahko obnavljamo / bogatimo tudi z vodnimi objekti ( pregradami ) ali umetnim dovajanjem vode.▼
Formacija propustnih kamnin se imenuje [[vodonosnik]], če lahko nosi uporabljivo količino vode. Zgornja raven, do katere je vodonosniki nasičen z vodo imenujemo [[gladina podtalnice]].
▲Podtalnica se naravno napaja in obnavlja s padavinskimi vodami (dež, sneg), indirektno pa tudi z podzemnim tokom iz rek in jezer, včasih tudi morja. Vodonosnike lahko obnavljamo / bogatimo z umetnim dovajanjem vode.
 
Na območjih, kjer gladina podzemne vode sežesega do površine ali tik pod njo se oblikujejo posebna območja- [[mokriščemokrišča]]. ▼
POdzemno vodo uporabljamo preko vodnjakov ali naravnih iztokov-[[izvirov]].
 
Gladina podtalnice niha zaradi naravnih razmer, predvsem pa zaradi rabe. za pitno vodo, tehnološko vodo, v nekaterih delih sveta pa predvsem zaradi namakanja kmetijskih površin.▼
▲Na območjih, kjer gladina podzemne vode seže do površine ali tik pod njo se oblikujejo posebna območja- [[mokrišče]].
 
[[Slika:Es water cont.png|300px|thumb|right|Onesnaževanje podtalnice]]▼
▲Gladina podtalnice niha zaradi naravnih razmer, predvsem pa zaradi rabe za pitno vodo, tehnološko vodo, v nekaterih delih sveta pa predvsem zaradi namakanja kmetijskih površin.
 
Podtalnice ne smemo omejiti samo na [[Zemlja|Zemljo]]. Nastanek nekaterih reliefnih oblik,
ki so lahko pod vplivom podtalnice so opazili tudi na [[Mars]]u. Obstajajo tudi dokazi, da lahko obstajajo tekočine pod površjem [[Jupiter|Jupitrove]] lune [[Evropa]]<ref>{{cite book | author=Richard Greenburg | title=The Ocean Moon: Search for an Alien Biosphere | publisher=Springer Praxis Books | year=2005}}</ref>.▼
 
== Podzemne vode ==
▲[[Slika:Es water cont.png|300px|thumb|right|Onesnaževanje podtalnice]]
 
==Vodonosniki==
Vodonosnik je plast porozne [[podlaga|podlage]], ki vsebuje in prenaša podtalnico. Globlji deli vodonosnikov so običajno bolj nasičeni, kajti teža povzroča tok vode navzdol. Značilnosti vodonosnikov se spreminjajo z geologijo in strukturo substrata ter [[Topografija|topografijo]] v katerih se pojavijo. V splošnem se bolj produktivni vodonosniki sedimentnih geoloških formacijah. Za primerjavo, donos podtalnice je v preperelih in zlomljenih kamninah v mnogih okoljih manjši. Visoko specifično toplotno [[kapaciteta|kapaciteto]] [[Voda|vode]] in izolacijski učinek zemlje in [[Kamnina|kamnin]] lahko ublaži posledice [[Podnebje|podnebja]] in vzdržuje podtalnico na relativno stalni [[Temperatura|temperaturi]]. V nekaterih krajih, kjer ta učinek vzdržuje temperaturo podtalnice na 10 °C, se lahko podtalnice uporabljajo za nadzor temperature znotraj struktur na površju. Na primer, v vročem vremenu se lahko relativno hladna podtalnica črpa v hiše v radiatorje in se nato vrne v tla. V hladnem obdobju pa, ker je relativno topla, se lahko ta voda uporablja kot vir toplote za toplotne črpalke, saj je veliko učinkovitejša kot [[zrak]]. ▼
 
==Vodno kroženje=Vodonosniki===
 
▲Vodonosnik je plastporozna poroznekamenina [[podlaga|podlage]], ki vsebujeje innasičena prenašaz podtalnicovodo. Globlji deliLastnosti vodonosnikov sose običajno bolj nasičenirazlikujejo, kajtiglede težana povzročanjihovo tokgeološko vodein navzdol. Značilnosti vodonosnikov se spreminjajo z geologijo inkameninsko strukturo substrata ter [[Topografija|topografijo]] v katerih se pojavijo. V splošnem se bolj produktivni vodonosniki sedimentnih geoloških formacijah. Za primerjavo, donos podtalnice je v preperelih in zlomljenihzdroblenih kamninah v mnogih okoljih manjši. Visoko specifično toplotno [[kapaciteta|kapaciteto]] [[Voda|vode]] in izolacijski učinek zemlje in [[Kamnina|kamnin]] lahko ublaži posledice [[Podnebje|podnebja]] in vzdržuje podtalnico na relativno stalni [[Temperatura|temperaturi]]. V nekaterih krajih, kjer ta učinek vzdržuje temperaturo podtalnice naokoli 10 °C, se lahko podtalnice uporabljajo za nadzor temperature znotraj struktur na površju. NaStalna primer,temperatura vpodzemne vročem vremenu se lahko relativno hladna podtalnica črpa v hiše v radiatorje in se nato vrne v tla. V hladnem obdobju pa, kervode je relativno topla, se lahko tavir vodatoplotne uporabljaenergije- kot vir toplote za[[toplotna črpalka|toplotne črpalke, saj je veliko učinkovitejša kot [[zrak]]. )
Podtalnica predstavlja v svetu približno dvajset odstotkov sveže oskrbe z vodo, kar predstavlja približno 0,61 % celotne vode na svetu, vključno z [[ocean]]i in stalnim [[led]]om. Globalno skladišče podtalnice je približno enako skupni vsoti sladke vode shranjene v [[snegu]] in ledu, vključno s severnim in južnim polom. To predstavlja podtalnico kot pomemben vir, ki lahko deluje kot naravno skladišče, ki lahko varuje pred pomanjkanjem površinske vode (primer v času suše)<ref>{{cite web |url=http://water.columbia.edu/?id=learn_more&navid=groundwater/ |title=Learn More: Groundwater |publisher=[[Columbia Water Center]] |author= |date= |accessdate=2009-09-15 }}</ref>. Podtalnica se naravno polni s površinsko vodo iz padavin, potokov in rek, dokler ne doseže gladine podtalnice. Podtalnica je lahko dolgoročni zbiralnik naravnega ciklusa vode (traja od nekaj dni do tisočletij), v nasprotju s kratkoročnimi vodnimi rezervoarji, kot so [[ozračje]] in sladke površinske vode (s trajanjem od minut do let). Slika prikazuje, da lahko zelo dolgo časa traja, da globoke podtalnice (ki so precej oddaljene od površine polnjenja) dokončajo svoj naravni cikel. "Veliki arteški bazen" (Artesian Great Basin) v osrednji in vzhodni Avstraliji je eden največjih vodonosnih sistemov na svetu, ki obsega skoraj 2 milijona kvadratnih kilometrov. Z analizo elementov, ki so jih našli v sledovih vode, ki prihaja iz globin pod zemljo, so hidrogeologisti sposobni ugotoviti, da je lahko voda iz teh vodonosnikov stara več kot milijon let. S primerjavo starosti podtalnice pridobljene iz različnih delov Velikega arteškega bazena, so hidrogeologisti odkrili, da se starost viša preko bazena. Kadar voda polni vodonosnik vzdolž "[[Eastern Divide]]", je le ta mlajša. Ko podtalnica teče proti vzhodu po vsej [[Celina|celini]], starost narašča. Najstarejša podtalnica pa se je pojavlja v zahodnih delih. To pomeni, da je potovanje 1000&nbsp;km od vira napajanja podtalnice potekalo milijon let, kar pomeni, da podtalnica teče skozi Veliki arteški bazen s povprečno hitrostjo 1 meter na leto.
 
=== Zaloge podzemne vode ===
 
Podtalnica predstavlja v svetu približno dvajset odstotkov sveže oskrbe z vodo, kar predstavlja približno 0,61 % celotne vode na svetu, vključno z [[ocean]]i in stalnim [[led]]om. Globalno skladišče podtalnice je približno enako skupni vsoti sladke vode shranjene v [[snegu]] in ledu, vključno s severnim in južnim polom. To predstavlja podtalnico kot pomemben vir, ki lahko deluje kot naravno skladišče, ki lahko varuje pred pomanjkanjem površinske vode (primer v času suše)<ref>{{cite web |url=http://water.columbia.edu/?id=learn_more&navid=groundwater/ |title=Learn More: Groundwater |publisher=[[Columbia Water Center]] |author= |date= |accessdate=2009-09-15 }}</ref>.
 
Podtalnica je lahko dolgoročni zbiralnik naravnega ciklusa vode ( čas izmenjave vode v vodonosniku traja od nekaj dni do tisočletij), v nasprotju s kratkoročnimi vodnimi rezervoarji, kot so [[ozračje]] in sladke površinske vode (s trajanjem od minut do let). Slika prikazuje, da lahko zelo dolgo časa traja, da globoke podtalnice (ki so precej oddaljene od površine polnjenja) dokončajo svoj naravni cikel.
"Veliki arteški bazen" ([http://Artesian%20Great%20Basin Artesian Great Basin]) v osrednji in vzhodni Avstraliji je eden največjih vodonosnih sistemov na svetu, ki obsega skoraj 2 milijona kvadratnih kilometrov. Z analizo elementov, ki so jih našli v vodi iz globokih vodonosnikov so hidrogeologi ugotovili, da je lahko voda iz teh vodonosnikov stara več kot milijon let, pri tem so ocenili njen pretočni čas 1 meter na leto.
 
[[Slika:Vodnjak.jpg|thumb|250px|Vodnjak]]
 
==Vprašanja==
===Predogled===
Uporaba podtalnice povzroča določene težave po vsem svetu, tako kot so bile rečne vode prepogosto uporabljene in onesnažene v mnogih delih sveta, tako je tudi z vodonosniki. Velika razlika pa je, da so vodonosniki "daleč od oči". Drugi velik problem je v tem, da agencije za upravljanje z vodami pri izračunu trajnosti donosa vodonosnika pogosto štejejo isto vodo dvakrat, enkrat v vodonosniku in drugič v njeni povezani reki. Ta problem, čeprav ga razumejo že stoletja, vztraja delno tudi zaradi vztrajanja strani vladnih agencij. V Avstraliji na primer pred zakonsko reformo, ki jo je sprožil Svet [[Avstralija|Avstralske]] vlade, v okviru vodne reforme iz leta 1990, številne Avstralske države tako upravljajo podzemno in površinsko vodo preko ločenih vladnih agencij, vendar ta pristop sproža rivalstvo in slabo komunikacijo. Časovni zamiki, ki so del podzemne vode za razvoj, so bili na splošno zanemarjeni s strani agencij za upravljanje vod, desetletja po tem, ko je bilo znanstveno razumevanje združeno. Na kratko, lahko traja več desetletij ali stoletij, da se pokažejo posledice prekomerne uporabe podtalnice.<ref name="Sophocleous, 2002">{{cite journal|doi=10.1007/s10040-001-0170-8|title=Interactions between groundwater and surface water: the state of the science|year=2002|last1=Sophocleous|first1=Marios|journal=Hydrogeology Journal|volume=10|pages=52–67}}</ref>
Ko se voda premika skozi pokrajino zbira topne snovi, predvsem [[natrijev klorid]]. V okrajih kjer poteka namakanje, lahko slabo odvodnjavanje tal in površinskih vodonosnikov povzroči,<ref>{{cite web |url=http://www.waterlog.info |title=Free articles and software on drainage of waterlogged land and soil salinity control |accessdate=2010-07-28 }}</ref> da podtalnice prihajajo na površje v nižinah.<ref>{{cite journal|jstor=1942074|url=http://landscape.forest.wisc.edu/courses/Landscape565spr01/Ludwig_etal1993.pdf|doi=10.1126/science.260.5104.17|title=Uncertainty, Resource Exploitation, and Conservation: Lessons from History|year=1993|last1=Ludwig|first1=D.|last2=Hilborn|first2=R.|last3=Walters|first3=C.|journal=Science|volume=260|issue=5104|pages=17–36|pmid=17793516 }}</ref>
Štirje pomembni učinki so vredni kratke omembe. Prvi so sistemi za ublažitev poplav, ki so namenjeni zaščiti infrastrukture zgrajene na poplavnih območjih in so imeli nenamerno posledico zmanjševanja napajana vodonosnikov, v povezanosti z naravnimi poplavami. Drugič, dolgotrajno izčrpavanje podtalnice v vodonosnikih lahko povzroči pogrezanje zemljišča in pripadajočo škodo infrastrukture. Tretjič lahko pride do vdora slane vode. <ref>Zektser et al.</ref> Kot četrto izsušena tla s sulfatno kislino pogosto najdemo v nižje ležečih obalnih ravnicah, kar lahko povzroči zakisljevanje in onesnaženost sladkovodnih in rečnih tokov. <ref>{{cite journal|title=Water quality and macroinvertebrate response to acidification following intensified summer droughts in a Western Australian wetland|doi=10.1071/MF00021|year=2001|last1=Sommer|first1=Bea|last2=Horwitz|first2=Pierre|last3=Sommer|first3=Bea|last4=Horwitz|first4=Pierre|journal=Marine and Freshwater Research|volume=52|issue=7|pages=1015}}</ref>
Drugi razlog za skrb je, da lahko prekomerno črpanje podtalnice povzroči hudo škodo tako kopenskim kot vodnim [[ekosistem]]om. V nekaterih primerih je to zelo očitno, v drugih povsem neopazno in tako podaljša čas, da opazimo, da je škoda nastala.<ref>{{cite journal|doi=10.1007/s00254-004-1164-3|title=Environmental impacts of groundwater overdraft: selected case studies in the southwestern United States|year=2004|last1=Zektser|first1=S.|last2=Lo�Iciga|first2=H. A.|last3=Wolf|first3=J. T.|journal=Environmental Geology|volume=47|issue=3|pages=396–404}}</ref>
 
== Raba podzemne vode ==
===Limit===
 
Podtalnica je zelo uporabna in pogosto predstavlja bogat vir. Vendar pa njena čezmerna uporaba lahko povzroči velike težave ljudem in tudi okolju. Najbolj očiten problem (kar zadeva človeško uporabo podtalnice) je znižanje podtalnice izven dosega obstoječih vodnjakov. Na nekaterih krajih (npr. v [[Kalifornija|Kaliforniji]], [[Teksas]]u, [[Indija|Indiji]]) je tako potrebna poglobitev, da se doseže podtalnica, ker je zaradi obsežnega črpanja voda padla za 100 metrov. V pokrajini Punjab v Indiji je na primer gladina podtalnice padla za 10 metrov od leta 1979, stopnja izčrpavanja pa poteka vse hitreje.<ref>{{cite web |url=http://blogs.ei.columbia.edu/water/2009/07/28/punjab-a-tale-of-prosperity-and-decline/ |title=Punjab: A tale of prosperity and decline |publisher=[[Columbia Water Center]] |author=Upmanu Lall |date= |accessdate=2009-09-11 }}</ref> Znižanje gladine vode lahko povzroči druge težave, kot je pogrezanje ter vdori slane vode.
Podtalnica je tudi ekološko pomembna. Pomembnost podtalnice v ekosistemih, je pogosto prezrta tudi s strani biologov, ki se ukvarjajo s sladkimi vodami in ekologi. Podtalnice vzdržujejo reke, močvirja in jezera, kot tudi podzemne kraške ekosisteme in aluvialne vodonosnike. Seveda ne potrebujejo vsi ekosistemi podtalnice. Nekateri kopenski ekosistemi, npr. odprte [[Puščava|puščave]] in podobna sušna okolja obstajajo navkljub nestalnim padavinam in vlaga v tleh se dopolnjuje z vlago v zraku. Obstajajo tudi drugi kopenski ekosistemi v bolj prijaznem okolju, kjer tudi podtalnica nima osrednje vloge, vendar pa je podtalnica bistvenega pomena za mnogo glavnih svetovnih ekosistemov. Voda teče med podtalnico in površinskimi vodami. Večina rek, jezer in mokrišč se napaja (ob drugem času ali drugem kraju) s podtalnico v različnem obsegu.
Črpanje ali prekomerno črpanje vodonosnikov in črpanje fosilnih voda, poveča skupno količino vode v [[Hidrosfera|hidrosferi]]. Dodajanje vode v sistem, je povzročilo vpliv na celotno Zemljo, natančno oceno, hidroloških dejstev pa je potrebno še opredeliti.
 
====Rešitev za pretirano uporabo podtalnice====
Namakalno [[Poljedelstvo|poljedelstvo]] predstavlja pomemben posel v [[Azija|Aziji]]. Le to predstavlja 70 odstotkov namakalnih svetovnih zemljišč in 73 odstotkov vode leto se uporabi v kmetijski [[Industrija|industriji]]. Veliki namakalni sistemi na površju so zastareli in vedno bolj neučinkoviti in kmetje v vse več kulturah so želeli vodo "na zahtevo" in tako je število [[vodnjak]]ov s podtalnico v Indiji drastično naraslo.<ref>Mukherji, A. [http://www.iwmi.cgiar.org/Publications/Other/index.aspx Revitalising Asia’s Irrigation: To sustainably meet tomorrow’s food needs] 2009, [[IWMI]] and [[FAO]]</ref> Leta 1960 so zabeležili manj kot 100.000 vodnjakov, leta 2006 pa je število naraslo na skoraj 12 milijonov.<ref>[http://www.iwmi.cgiar.org/publications/CABI_Publications/CA_CABI_Series/Ground_Water/protected/Giordano_1845931726-Chapter10.pdf Chapter 10: The Groundwater Recharge Movement in India], By Sakthivadivel, R. in ''The Agricultural Groundwater Revolution'', Ed. Giordano, M. and Villholth, K, CABI Publications, 2007</ref> V Indiji mogočo rešitev za pretirano uporabo podtalnice predstavlja zajemanje deževnice, ki bi se sicer odtekla, vendar bi jo lahko uporabili za ponovno polnjenje vodonosnikov. Od leta 2000 Mednarodni vodni gospodarski inštitut (International Water Management Institute, IWMI) sodeluje z indijskimi oblastmi pri pomoči za izboljšanje dostopnosti vode za kmetijstvo v Indiji. Leta 2006 je indijski finančni minister povabil IWMI, da predložijo priporočila na podlagi svojih raziskav glede izčrpavanja podtalnice. Eden ključnih priporočil je bilo sprožiti program polnjenja podtalnice preko 65 odstotkov Indije, ki ima trdo sklane vodonosnike. Kot rezultat je indijska vlada dodelila (292 milijonov evrov) za financiranje izkopov, v 100ih okrožjih v sedmih državah, kjer so vode shranjene v trdoskalnih vodonosnikih preveč izkoriščene. Te geološke formacije imajo veliko nižjo zmogljivost za shranjevanje deževnice kot naplavljena območja s poroznim peskom ali glinenim kamenjem, zato so imeli prednost. Strukture vključujejo komoro v mulju, cevi za zbiranje presežka deževnice in preusmeritev vode iz komore. <ref>[http://www.iwmi.cgiar.org/Publications/Success_Stories/index.aspx Influencing irrigation policy in India], Success Story 6, 2010, [[International Water Management Institute]], Colombo, Sri Lanka</ref>
 
=== Problematika rabe podzemne vode ===
===Pogrezanje===▼
 
▲====Pogrezanje tal====
Pogrezanje se pojavi, ko se preveč vode načrpa iz podzemnih prostorov na površje in to povzroči, da se zemlja pogrezne. Rezultat je videti kot kraterji na zemljišču. To se zgodi, ker v naravnem ravnovesju [[hidravlični tlak]] podtalnice v prostorih in porah vodonosnika podpira nekaj teže krovnih usedlin. Ko pa je podtalnica odstranjena iz podzemnih vodonosnikov s čezmernim črpanjem, pritiski por v vodonosniku padejo in lahko se pojavi stiskanja vodonosnika. To stiskanje se lahko delo nadomesti, če se pritiski obnovijo, vendar se jih večina ne. Ko postane vodonosnik stisnjen, lahko to povzroči pogrezanje in drsenje tal ter padec površine tal. Mesto New Orleans, Louisiana je danes dejansko pod morsko gladino in ugrezanje je delno posledica odstranitve podtalnice iz različnih vodonosnikov pod njo. V prvi polovici 20. stoletja se je mesto San Jose v Kaliforniji pogreznilo za 4 metre, kar je povzročilo čezmerno črpanje, posledice so umilili z izboljšanim upravljanjem podtalnice.
 
====Vdori morske vode====
V splošnem, v zelo vlažnih ali nerazvitih pokrajinah, oblika vodne gladine posnema naklon površine. Napajanje območja vodonosnika v bližini morske obale, je pogosto na velikih razdaljah. V teh obalnih območjih lahko znižana vodna gladina lahko povzroči, da se tok morske vode obrne proti kopnem. Gibanje morske vode na celino se imenuje "vdori slane vode". Druga možnost pa je, da sol iz [[mineralna tla|mineralnih tal]] pronicajo sami od sebe.
 
Vodonosniki, ki se nahajajo v bližini morja so lahko zaradi nihanja gladine podzemne vode, ki je posledica naravnih razmer ali prekomerne rabe, kakor tudi zaradi nihanja morske gladine izpostavljeni vdoru slane morske vode v vodonosnik. Pogoste probleme te vrste imajo otoške države, kot so Malta, Ciper, problem pa obstaja tudi v primeru vodonosnika črpališča Malni v Sloveniji.
===Onesnaževanje===▼
 
▲====Onesnaževanje====
 
Onesnaževanje podtalnice, se lahko zaradi onesnaževalcev v tleh nadaljujejo svojo pot navzdol v podtalnico in tako ustvari oblak onesnaževalcev v vodonosniku. Gibanje vode in [[Disperzija|disperzije]] v vodonosniku širi onesnaženost na širšem območju. Onesnaževalci se lahko križajo s podtalnico vodnjakov ali površinskimi vodami, ki pronicajo, zaradi česar je lahko oskrba z vodo za človeka in divje živali nevarna. Interakcija onesnaženja podtalnice s površinsko vodo, se analizirajo z uporabo prometnih modelov hidrologije.
Vrstica 53 ⟶ 51:
Kanal ljubezni je en izmed najbolj znanih primerov onesnaženja podtalnice. Leta 1978, so prebivalci kanala ljubezni na podeželju [[New York]]a opazili visoko stopnjo rakavih obolenj in skrb vzbujajoče število okvar ploda v nosečnosti. To je bila pravzaprav posledica organskih topil in dioksinov pri industrijskih odlagališčih, ki so bili po vsej soseski in se infiltrirali v oskrbo z vodo in izpareli v kleteh, kar je onesnaževalo zrak. V osemsto družinah so omogočili povrnitev stroškov, ker so se preselili po obsežnih pravnih bitkah in medijski pozornosti.
Drugi primer razširjene onesnaženosti podtalnice je v Ganges Plain v severni Indiji in [[Bangladeš]]u, kjer gre za hudo onesnaženje z naravno pojavljajočim [[arzen]]om, ki je prizadel 25 % vodnjakov v plitkih delih in dveh regionalnih vodonosnikov. Onesnaženje se pojavlja, ker usedline vodonosnika vsebujejo organske snovi (mrtvi rastlinski materiali), ki ustvarjajo anaerobne (okolje brez kisika) pogoje v vodonosniku. Ti pogoji povzročijo mikrobsko razgradnjo železovih oksidov v usedlinah v vodo.
 
 
==Oglej tudi==▼
== Podzemna voda na drugih planetih ==
▲kiGlede sona raziskave površine nekaterih planetov znanstvenik lahko podsklepajo vplivomna podtalniceprisotnost vode na nekaterih od njih. Domnevajo, da so opazilinekatere tudireliefne oblike, ki so jih opazili na [[Mars|Marsu]]u verjetno nastale pod vplivom podzemnih voda. Obstajajo tudi dokazi, da lahko obstajajo tekočine pod površjem [[Jupiter|Jupitrove]] lune [[Evropa]]<ref>{{cite book | author=Richard Greenburg | title=The Ocean Moon: Search for an Alien Biosphere | publisher=Springer Praxis Books | year=2005}}</ref>.
 
▲==Oglej Glej tudi==
* [[Modeli podtalnice]]
* [[Podzemni tok]]
Vrstica 61 ⟶ 63:
* [[Izvir (hidrologija)]]
* [[Vodnjak]]
* [[OptimalnavodnaOptimalna vodna vsebina za obdelavo tal]]
 
==Viri==
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Podtalnica«