Redakcija: 08:38, 12. marec 2013 uredi MerlIwBot (pogovor \| prispevki) Boti 95.686 urejanj m Robot: Odstranjevanje zh,pl,eu,fr,ko,he,be,es,hu,lv,it,gl,ml,ja,vi,el,sh,sv,nl,hi,pt,sk,ru,en,no,th,ro,ca,fi,uk,be-x-old,sah,cs,bat-smg,fa,io,bg,hr,lt,kk,da (strongly connected to sl:Turmalin) ← Starejše urejanje		Redakcija: 18:20, 27. marec 2013 uredi razveljavi Ljuba brank (pogovor \| prispevki) 57.068 urejanj np Novejše urejanje →
Vrstica 4: == Zgodovina == Prva omemba rjavih kristalov turmalina v margaritnem [[blestnik]]u na [[Koroška\|Korošk]]em je bila že leta 1839. Najprej so kot nahajališče navajali [[Prevalje]] in [[Kapla\|Kapl]]o, kasneje pa so si bili enotni, da je to nahajališče Dobrova pri Dravogradu. Zanimivi turmalini so zbudili zanimanje številnih avstrijskih [[mineralog]]ov. Leta 1873 je Zepharowich opisal njihovo [[Geomorfologija\|morfologij]]o in [[parageneza\|paragenez]]o. [[Mineralog]] [[Gustav Tschermak]] (1836-1927), profesor mineralogije in ~~petrografije~~[[petrografija\|petrografij]]e na [[Univerza na Dunaju\|Univerzi na Dunaju]], pa je s pomočjo optične in kristalno-kemijske [[Analiza\|analiz]]e ugotovil, da gre za samostojen mineral iz skupine turmalinov. Leta 1884 ga je poimenoval po reki Dravi, ki teče nedaleč od najdišča. Najdba je objavljena v knjigi ''Lehrbuch der Mineralogie'' (objavljeno leta 1884). Po koncu 19. stoletja so draviti potonili v pozabo skupaj z nahajališčem. To je po naključju spet oživelo v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je Anton Čevnik iz Dobrove kopal temelje za hišo. Po odstranitvi ruše in prsti je naletel na večje kose preperelega margaritnega ~~blestnika~~[[blestnik]]a s sledovi vrtanja in drobci dravitov. Postalo jasno, da je znova odkrito staro nahajališče dravita. Največje [[kristal]]e so našli v najbolj debelo-zrnatem bledo-zelenem margaritnem blestniku. Kristali dravita so bili veliki do 4 cm, redki pa tudi do 10 cm. Izkop temeljev za hišo se je spremenil v skrbno in natančno izkopavanje dravitovih kristalov. Kristali dravita se nahajajo le v ozkem pasu margaritnega blestnika, ki ga obdajajo stare [[metamorfne kamnine]] Dravograjskega nariva, med katerimi prevladujejo biotitno-[[muskovit]]ni [[gnajs]]i, [[amfibolit]]i in [[marmor]]ji. Vrstica 21: == Viri == * Geološko - naravovarstvene strokovne podlage [[Geopark Karavanke\|Geoparka Karavanke]], GEOPARK KARAVANKE/KARAWANKEN

Dravit: Razlika med redakcijama