Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
za silo uredil, {{brezvirov}} |
||
Vrstica 1:
{{brezvirov}}
'''Predmarčna doba''' je obdobje
== Uvod ==
Osnovne značilnosti teh desetletij so bile:
*krepitev občutka skupnega jezika
*[[abecedna vojna]]
▲*krepitev narodne zavesti (izobraženci)
*zanimanje za jezikovna, narodnopisna in zgodovinska vprašanja
*zanimanja za politična vprašanja
*pesniki, pisatelji, jezikoslovci, narodopisci in zgodovinarji tudi kot '''narodni buditelji'''
Napredek v kmetijstvu se je kazal v zmanjšanju zemlje v [[praha|prahi]], vpeljavi novih poljščin, ki so zemljo po žitnem ciklu obnovile, razvoju hlevske živinoreje in načrtnem gojenju njiv. Na začetku tridsesetih let pa se je ne Slovenskem začenjala tudi zgodnja industrializacija. Priliv kapitala (zlasti dunajskega in tržaškega ) je postal močnejši, trgovina in promet pa sta zlasti s [[Južna železnica|prihodom železnice]] (1846 do Celja in 1849 do Ljubljane ) doživela preobrat .
Hitre spremembe, ki so zajele vso družbo, so se kazale tudi na področju vsakdanjega življenja. Razlike med posameznimi družbenimi stanovi, ki so bile nekoč vidne s prostim očesom, so začele naglo izginjati. Premožnejši kmetje so v prehrani, oblačilnem videzu in rabi drugih dobrim začeli posnemati meščane.
▲'''Gospodarski razvoj''' :
== Glavni predstavniki ==
*[[France Prešeren]] - opozarjal na zvestobo narodu in nujnost svobode
*[[Urban Jarnik]] - koroški pesnik, utrjeval pojem Slovenca med rojaki, ga vnesel v nemško strokovno izrazoslovje in že
*[[Anton Krempl]] - delo »Dogodivščine štejerske zemle«, prva slovenska zgodovina Slovencev
*[[Anton Martin Slomšek]] (
*[[Matija Vertovec]] iz Vipave in [[Janez Zalokar]] iz Dolenjske sta pisala predvsem o kmetijskih vprašanjih - vinogradništvu in obenem vzbujala narodno zavest
*[[Janez Bleiweis]] - urednik Kmetijskih in rokodelskih novic 1843, ki jih je izdajala Kranjska kmetijska družba, katere namen je bil poučevanje ljudi, vendar je z njim budil tudi narodno zavest
*[[Jovan Vesel Koseski]] - pesem v »[[Kmetijske in rokodelske novice|Novicah]]« 1844, kot posebna tiskana priloga: Slovenija presvitlemu - pomenila prvo javno omembo [[Slovenija|Slovenije]]
*[[Friderik Irenej Baraga]] ([[1791]]-[[1868]]) in [[Ignacij Knoblehar]] ([[1819]]-[[1858]]) - bila sta duhovnika v misijonih; s tem se je povečalo zanimanje za neevropski svet
{{hist-stub}}
[[Kategorija:Zgodovina Slovenije]]
▲== Sprememba način življenja ==
▲Hitre spremembe, ki so zajele vso družbo, so se kazale tudi na področju vsakdanjega življenja. Razlike med posameznimi družbenimi stanovi, ki so bile nekoč vidne s prostim očesom, so začele naglo izginjati. Premožnejši kmetje so v prehrani, oblačilnem videzu in rabi drugih dobrim začeli posnemati meščane.'''Proces pomeščanjenja podeželja''' je hitro napredoval zlasti v bližini večjih mest in glavnih prometnih poti. Z vsestransko modernizacijo in napredkom pa se je večal tudi '''pomen šolske izobrazbe.''' Če je leta 1810 na Slovenskem v povprečju obiskoval šolo vsak sedmi za šolo sposoben otrok, jo je leta 1847 obiskoval že vsaki tretji, na nekaterih območjih-kot npr. v Štajerskem Podravju-pa je bila udeležba pri pouku celo stoodstotna.
|