Možgani: Razlika med redakcijama

Rimski zdravnik [[Galen]] je poudarjal pomen možganov in se poglabljal v njihovo delovanje. Nakazal je anatomske odnose med možgani, živci in mišicami. Pokazal je, da so vse mišice povezane z možgani preko razvejane mreže živcev. Predpostavljal je, da živci mehansko aktivirajo mišice, in sicer tako, da nosijo skrivnostno snov, ki jo je poimenoval ''pneumata psychikon'', »živalska duša«.<ref name=Finger14/> Galenove ideje so poznali tudi v [[srednji vek|srednjem veku]]. Razcvet je prišel z [[renesansa|renesanso]]. Takrat so ponovno začeli s podrobnim proučevanjem anatomije, ki so jo združevali s teoretičnimi domnevami [[Rene Descartes|Descartesa]] in njegovih naslednikov. Podobno kot Galen je tudi Descartes o živčevju razmišljal v [[hidravlika|hidravličnih]] pojmih. Verjel je, da nefizične ''res cognitans'' omogočajo izvajanje višjih kognitivnih funkcij, vendar je večino človeškega vedenja mogoče razložiti mehanicistično.<ref>{{cite book| last = Finger| first = S| title = Origins of Neuroscience| year = 2001| publisher = Oxford University Press| isbn = 978-0-19-514694-3 |pages=193–195}}</ref>

 

Prvi resnični napredek v smeri sodobnega razumevanja delovanja živčevja so prinesle raziskave [[Luigi Galvani|Luigija Galvanija]]. Odkril je, da lahko sunek statične [[elektrika|elektrike]], ki ga je usmeril na izpostavljeno živčno vlakno mrtve žabe, povzroči skrčenje okončine. Od takrat je napredek v razumevanju delovanja živčevja sledil razvoju novih raziskovalnih tehnik. Do zgodnjih let 20. stoletja je večina spoznanj izhajala iz novih metod barvanja celic.<ref>{{cite book| last = Bloom| first = FE| editors = Schmidt FO, Worden FG, Swazey JP, Adelman G| title = The Neurosciences, Paths of Discovery| publisher = MIT Press| year = 1975| isbn = 978-0-262-23072-8 |page=211}}</ref> Dokaj pomembno je bilo [[Barvanje po Golgiju|barvanje po Golgiju]]. To obarva le delčke nevronov, vendar jih prikaže v vsej njihovi kompleksnosti. Prikaže celično telo, dendrite in nevrit. Brez tega barvanja je možgansko tkivo pod mikroskopom le nerazločen klobčič [[protoplazma|protoplazemskih]] vlaken, ki jim ni mogoče določiti strukture. [[Camillo Golgi]] in [[Španci|španski]] nevroanatom [[Santiago Ramón y Cajal]] sta uspešno uporabila novo metodo. Opisala sta stotine vrst nevronov, od katerih ima vsaka značilno dendritsko strukturo in vzorec povezanosti.<ref>{{cite book |title=Foundations of the Neuron Doctrine |last=Shepherd |first=GM |year=1991 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-506491-9 |chapter=Ch.1 : Introduction and Overview}}</ref>

 

V prvi polovici 20. stoletja so dosežki v [[elektronika|elektroniki]] omogočili raziskovanje električnih potencialov živčnih celic. To se je odrazilo na biofiziki akcijskega potenciala, ki sta jo proučevala tudi [[Alan Lloyd Hodgkin|Alan Hodgkin]] in [[Andrew Huxley]], in na elektrokemičnosti sinapse, s katero se je ukvarjal [[Bernard Katz]].<ref>{{cite journal| last = Piccolino| first = M| year = 2002| title = Fifty years of the Hodgkin-Huxley era| journal = Trends in Neurosciences| volume = 25| pages = 552–553| pmid = 12392928| doi = 10.1016/S0166-2236(02)02276-2| issue = 11}}</ref> Te študije so dopolnile anatomsko sliko s konceptom možganov kot dinamične entitete.