Možgani: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
TadejM (pogovor | prispevki)
mislim, da bo mapiranje bolj prav - glej termania.net in sinapsa.org
Razločitev: sinapsaKemična sinapsa, odvajanjeIztrebljanje; Odstranitev povezave: Analogija
Vrstica 1:
:''Članek govori o možganih vseh živalskih vrst ter o človeških. Za posebnosti človeških možganov glej članek [[Človeški možgani]].''
[[Slika:Chimp Brain in a jar.jpg|thumb|Možgani [[šimpanz]]a]]
'''Možgáni''' so središče [[živčevje|živčevja]] vseh [[vretenčarji|vretenčarjev]] in večine [[nevretenčarji|nevretenčarjev]]. Le nekatere vrste nevretenčarjev, kot so [[spužve]], [[ožigalkarji]], odrasli [[plaščarji]] in [[iglokožci]], nimajo možganov, čeprav imajo difuzno [[živčno tkivo]]. Možgani ležijo v glavi, navadno blizu osnovnih [[čutilni organ|čutilnih organov]], kot so vidni, slušni, ravnotežni, okušalni in vohalni organi. So najkompleksnejši vretenčarski organ. [[Možganska skorja]], ki je največji del možganov, pri povprečnem človeku šteje od 15 do 33 milijard [[nevron]]ov.<ref>{{Cite journal |last=Pelvig |first=DP |last2=Pakkenberg |first2=H |last3=Stark |first3=AK |last4=Pakkenberg |first4=B |title=Neocortical glial cell numbers in human brains |journal=Neurobiology of Aging |year=2008 |volume=29 |pages=1754–1762 |pmid=17544173 |doi=10.1016/j.neurobiolaging.2007.04.013 |issue=11}}</ref> Vsak se s [[Kemična sinapsa|sinapsami]]mi povezuje z več tisoč drugimi nevroni. Ti nevroni komunicirajo med seboj prek [[nevrit]]ov, ki prenašajo [[akcijski potencial]] do oddaljenega predela možganov ali do [[biološka tarča|tarčne celice]].
 
[[Fiziologija|Fiziološka]] funkcija možganov je centralni nadzor telesa. Možgani delujejo na druge dele telesa s tvorbo vzorcev mišične aktivnosti in z izločanjem [[hormon]]ov. Centralni nadzor omogoča hiter in usklajen odziv na spremembe v okolju. Določene tipe odzivov, kot so [[refleks]]i, posredujejo [[hrbtenjača]] ali [[obkrajno živčevje|obkrajni]] [[ganglij]]i, a dovršen in usmerjen nadzor vedenja, ki temelji na kompleksnem senzoričnem dovodu, zahteva informacijsko-integracijske sposobnosti centraliziranih možganov.
Vrstica 43:
 
* [[Vinske mušice]]: na voljo so številne tehnike za preučevanje njihovih [[genetika|genetskih značilnosti]], zaradi česar so izjemno priročen subjekt za proučevanje vloge genov pri razvoju možganov.<ref>{{cite web
| title=Flybrain: An online atlas and database of the ''drosophila'' nervous system| url = http://flybrain.neurobio.arizona.edu |accessdate=2011-10-14}}</ref> Kljub veliki [[evolucija|evolucijski]] razdalji med žuželkami in [[sesalci]] so se številni vidiki nevrogenetskih lastnosti vinskih mušic pokazali kot relevantni za ljudi. Prve gene, ki uravnavajo biološke ure, so prepoznali s pregledovanjem [[mutacija|mutantov]] vinske mušice, ki so izkazovali motene [[cirkadiani ritem|cirkadiane ritme]].<ref>{{cite journal| year = 1971| title = Clock Mutants of Drosophila melanogaster| journal = Proc Nat Acad Sci U.S.A.| volume = 68| pages = 2112–6| pmid = 5002428| doi = 10.1073/pnas.68.9.2112| pmc = 389363| last = Konopka |first=RJ |last2=Benzer |first2=S| issue = 9}}</ref> Iskanje po [[genom]]ih vretenčarjev je pokazalo skupek [[analogija|analognih]] genov, ki igrajo podobno vlogo v biološki uri [[miš]]i – zato so zelo verjetno povezani tudi z biološko uro človeka.<ref>{{cite journal| year = 1985| title = An unusual coding sequence from a Drosophila clock gene is conserved in vertebrates| journal = Nature| volume = 317| pages = 445–8| pmid = 2413365| doi = 10.1038/317445a0| issue = 6036| author = Shin HS ''et a.''}}</ref>
* Glisto ''[[Caenorhabditis elegans]]'' so raziskovali zaradi njenega pomena v genetiki.<ref>{{cite web| title=WormBook: The online review of ''C. elegans'' biology| url=http://www.wormbook.org |accessdate=2011-10-14}}</ref> V zgodnjih 70. letih 20. stoletja jo je [[Sydney Brenner]] izbral kot [[modelni organizem]] za raziskovanje genetskega nadzora razvoja. Prednost te živali za raziskave je stereotipnost njene telesne zgradbe. Živčevje tega [[hermafrodit]]a obsega točno 302 nevrona, ki sta vedno na enakem mestu in vedno ustvarjata identične sinaptične povezave.<ref>{{Cite journal| contribution=Specification of the nervous system| last=Hobert |first=O| editor=The ''C. elegans'' Research Community| title=Wormbook| year=2005| doi=10.1895/wormbook.1.12.1| contribution-url=http://www.wormbook.org/chapters/www_specnervsys/specnervsys.html| journal=WormBook| pmid=18050401| pages=1–19}}</ref> Brennerjeva ekipa je razrezala glisto na tisoče ultratankih rezin in vsako pregledala pod [[Vrstični elektronski mikroskop|elektronskim mikroskopom]]. Nato so vizualno preverili ujemanje od odseka do odseka in mapirali vsak nevron in sinapso.<ref>{{cite journal| year=1986| title=The Structure of the Nervous System of the Nematode Caenorhabditis elegans| journal=Phil. Trans. Roy. Soc. London (Biology)| volume=314| pages=1–340| doi=10.1098/rstb.1986.0056| last= White |first=JG |last2=Southgate |first2=E |last3=Thomson |first3=JN |last4=Brenner |first4=S| issue=1165}}</ref> Tako natančno ni raziskan noben drug organizem. Te informacije so omogočile ogromno študij.<ref>{{cite book |chapter=''Caenorhabditis elegans'' |last=Hodgkin |first=J |title=Encyclopedia of Genetics |editors=Brenner S, Miller JH |publisher=Elsevier |year=2001 |pages=251–256 |isbn=978-0-12-227080-2}}</ref>
* Morske zajčke iz rodu ''[[Aplysia]]'' je [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Nobelov nagrajenec]] [[Eric Kandel]] izbral kot modelni organizem za proučevanje celične osnove učenja in spomina, saj imajo preprosto in dostopno živčevje. Te živali so uporabili v več sto poskusih.<ref>{{cite book| last = Kandel |first=ER| title=In Search of Memory: The Emergence of a New Science of Mind| year=2007| publisher=WW Norton| isbn=978-0-393-32937-7 |pages=145–150}}</ref>
Vrstica 69:
* [[Most (anatomija)|Most]] leži v možganskem deblu, tik nad podaljšano hrbtenjačo. Vsebuje jedra, ki nadzorujejo spanje, dihanje, požiranje, funkcijo sečnega mehurja, ravnotežje, premikanje oči, izraze obraza in pokončno držo.<ref>{{cite book |title=Essential Neuroscience |publisher=Lippincott Williams & Wilkins |year=2010 |isbn=978-0-7817-8383-5 |pages=184–189 |last=Siegel |first=A |last2=Sapru |first2=HN}}</ref>
* [[Hipotalamus]] je majhna struktura na bazi prozencefalona, katerega kompleksnost in pomen presegata njegovo velikost. Sestavljajo ga številna majhna jedra, vsako z različno povezanostjo in nevrokemijo. Hipotalamus uravnava ritme budnosti in spanja, prehranjevanje in pitje, sproščanje hormonov ter več drugih pomembnih bioloških funkcij.<ref>{{cite book| year=2003| title=The Human Hypothalamus| publisher=Elsevier| isbn=978-0-444-51357-1| url=http://books.google.com/?id=Js81Pr1PmaAC| last=Swaab |first=DF |last2=Boller |first2=F|last3=Aminoff |first3=MJ}}</ref>
* [[Talamus]] je še ena skupina jeder z različnimi funkcijami. Nekatera sodelujejo pri preklapljanju informacij v možganske poloble in iz njih. Druga so ključna za motivacijo. Subtalamično območje (''[[cona incerta]]'') verjetno vsebuje sisteme, ki generirajo tipe vedenja, kot so prehranjevanje, pitje, [[Iztrebljanje|odvajanje]] in [[parjenje]].<ref>{{cite book| title=The Thalamus| last=Jones |first=EG| year=1985| publisher=Plenum Press| isbn=978-0-306-41856-3| url=http://books.google.com/?id=WMxqAAAAMAAJ}}</ref>
* [[Mali možgani]] modulirajo signale iz drugih možganskih sistemov tako, da jih napravijo bolj natančne. Če živalim odstranimo male možgane, bodo še vedno zmožne početi vse, vendar bodo gibi netočni in nerodni. Ta natančnost ni vrojena, vgrajena, ampak se je naučimo s poskusi in napakami. Zgled nevronske [[plastičnost]]i, ki se oblikuje v malih možganih, je vožnja kolesa.<ref name="refprinciples">[[#refPrinciples|''Principles of Neural Science'']], Ch. 42</ref>
* [[Zgornji kolikel]]/optični tektum: omogoča, da so dejanja usmerjena proti določeni točki v prostoru, večinoma v odgovoru na vizualni vnos. Pri sesalcih se imenuje zgornji kolikel (''colliculus superior''). Njegova najbolje preučena funkcija je usmerjanje premikanja očesnih zrkel. Usmerja tudi gibe doseganja in druga v objekte usmerjena dejanja. Ima močne vhode iz čutila za vid, kot tudi iz drugih čutil, ki sodelujejo v usmerjanju dejanj, kot je slušni vnos pri sovah in vnos iz termosenzitivnega jamičastega organa pri kačah. Pri nekaterih ribah, kot so piškurji, je ta predel največji del možganov.<ref>{{cite journal| year=2007| title=Tectal control of locomotion, steering, and eye movements in lamprey| journal=Journal of Neurophysiology| volume=97| pages=3093–3108| pmid=17303814| url=http://jn.physiology.org/cgi/content/full/97/4/3093| doi=10.1152/jn.00639.2006| last=Saitoh |first=K |last2=Ménard |first2=A |last3=Grillner |first3=S| issue=4}}</ref> Zgornji kolikel je del mezencefalona.