Poljski škrjanec: Razlika med redakcijama

[[File: Alauda arvensis MHNT.jpg|thumb|'' Alauda arvensis '']]

 

 

V dolžino meri od 16 do 18 cm. Njegovo [[perje]] je sivkasto-rjavo progasto po vrhu telesa in prsih, trebuh pa je bel. Samci včasih (predvsem na tleh in med petjem) vzdignejo top greben na glavi, ki pa je manj očiten kot pri [[čopasti škrjanec|čopastem škrjancu]]. Med letom je opazen belkast zadnji rob [[perut]]i. Poznan je predvsem po [[oglašanje ptic|petju]], ki je dalo navdih mnogim umetniškim delom, pri čemer ima vlogo tudi dejstvo, da se poljski škrjanec pogosto zadržuje v kulturni krajini, v bližini človekovih bivališč. Samec občasno (predvsem ob zori) poje na dvignjenem mestu, pogosteje pa izvaja poseben »pevski manever«, kjer se med žvrgolenjem vzpenja v višave, kratek čas obstane v višini 50 do 100 (redkeje tudi do 150 m), nato pa se prične počasi spuščati in konča v tišini s hitrim spustom do tal. Poje od konca zime do srede poletja, od zore do večera. Njegov klic je zelo raznolik, s hitrim žvižganjem, žgolenjem, cvrkutanjem in drugimi zvoki. Občasno vpleta v pesem imitacijo zvokov drugih ptic, npr. [[kmečka lastovka|kmečke lastovke]], [[postovka|postovke]], [[pikasti martinec|pikastega martinca]] ipd.