|
== Filmi ==
'''Francesco Guccini''', [[Italijani|italijanski]] [[kantavtor]], * [[14. junij]] [[1940]], [[Modena]].
* ''Bologna. Fantasia, ma non troppo, per violino'' ([[1976]]), Režija: [[Gianfranco Mingozzi]] - Sodeluje kot Igralec
* ''Nenè'' ([[1977]]), Režija [[Salvatore Samperi]] - Prispeval je glasbo
Guccini je eden izmed pomembnejših [[seznam italijanskih kantavtorjev|italijanskih kantavtorjev]]. Je tudi pisec knjig, besedila njegovih pesmi mnogi smatrajo kot prave [[poezija|poezije]].
* ''I giorni cantati'' ([[1979]]), Režija [[Paolo Pietrangeli]] - Sodeluje kot igralec in prispeva glasbo
* ''Musica per vecchi animali'' ([[1989]]), Režija [[Umberto Angelucci]] and [[Stefano Benni]] - Soldeluje kot igralec
== Življenjepis ==
* ''Nero'' ([[1992]]), Režija: [[Giancarlo Soldi]] - Prispeval je glasbo
* ''[[Radiofreccia]]'' ([[1998]]), Režija: [[Luciano Ligabue]] - Sodeluje kot igralec
{{bioslika|islike=Francesco_Guccini.jpg |opis=''Francesco Guccini ''|napis=''Francesco Guccini - Po koncertu v Vidmu - 12. aprila 2005 ''}}Francesco Guccini je rojen v [[Modena|Modeni]], natančneje v Ulici Domenico Cucchiari 22, [[14. junij|14. junija]] leta [[1940]], štiri dni po pričetku [[Druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]]. Prav 10. junija leta 1940 je [[Italija]] napovedala vojno [[Francija|Franciji]] in [[Velika Britanija|Veliki Britaniji]]. Tako se je Feruccio Guccini, oče bodočega [[Pesnik|poeta]] in [[kantavtor|kantavtorja]], moral odpraviti na [[fronta|fronto]]. Francesco se je skupaj z matero Ester Prandi, preselil na varno k babci in dedku, ki sta živela v Pávani, majhni vasici v [[Pistoia|Pistojskih]] [[Apenini|apeninih]].
* ''Ormai è fatta'' ([[1999]]), Režija: [[Enzo Monteleone]] - Sodeluje kot igralec
* ''[http://it.wikipedia.org/wiki/Ti_amo_in_tutte_le_lingue_del_mondo Ti amo in tutte le lingue del mondo]'' ([[2006]]), Režija [[Leonardo Pieraccioni]] - Sodeluje kot igralec
Pet let kasneje, leta 1945, se Francesco skupaj z matero in očetom, ki se je agusta tistega leta vrnil iz fronte, ponovno vrne v njegov rojstni kraj, [[Modena|Modeno]]. Tam uspešno zaključi osnovno in srednjo šolo.
Nekje leta 1957 spozna Alfia Cantarellija, kasneje bobnarja pri skupini Equipe 84, ki si želi ustanoviti skupino, manjkajoč člena sta le še kitarist in pevec. Tako je na svoj račun prišel Francesco Guccini, ki se je pred tem naučil igrati kitaro. Nastal je bend imenovan Marinos, kasneje so se preimenovali v Gatti. Igrali so predvsem prirejene rock uspešnice tistih časov.
Leta 1961 se Francesco z družino preseli v [[Bologna|Bologno]], kjer živi še danes. Prav tistega leta napiše svojo prvo pesem »L'antisociale«.
Leta 1962 se, po neuspešnem prvem spopadu s fakulteto, odpravi na obvezno vojaško služenje kjer spozna svet poezije [[Jorge Luis Borges |Jorgea Luisa Borgesa]] in [[Umberto Eco|Umberta Eca]].
Po vrnitvi iz vojaškega služenja se pridruži neki glasbeni skupini in med tem ponovno obiskuje fakulteto, ki pa je ne zaključi.
V šestdesetih letih piše pesmi za novo nastale skupine: [[Equipe 84]] in [[I Nomadi]]. Najbolj popularne so »Auschwitz« in »Dio è morto« (v slovenskem prevodu: »Bog je mrtev«). Slednja doživi cenzuro na nacionalnem radiju, med tem ko jo [[Radio Vaticana]], začuda brez zadržkov, predvaja.
Leta 1967 izide njegov prvi samostojni projekt, album »Folk Beat n. 1«. Na njem so pesmi, ki postanejo italijanski klasiki, kot so »Noi non ci saremo«, »Statale 17« in »In morte di S.F.«.
== Diskografija ==
* [[1967]] - ''[[Folk beat n. 1]]''
* [[1969]] - ''[[Due anni dopo]]''
* [[1970]] - ''[[L'isola non trovata]]''
* [[1972]] - ''[[Radici]]''
* [[1973]] - ''[[Opera buffa (album)|Opera buffa]]'' (live)
* [[1974]] - ''[[Stanze di vita quotidiana]]''
* [[1976]] - ''[[Via Paolo Fabbri 43]]''
* [[1978]] - ''[[Amerigo]]''
* [[1979]] - ''[[Album concerto]]'' (live skupaj s skupino I Nomadi)
* [[1981]] - ''[[Metropolis (album)|Metropolis]]''
* [[1983]] - ''[[Guccini]]''
* [[1984]] - ''[[Fra la via Emilia e il West]]'' (live)
* [[1987]] - ''[[Signora Bovary]]''
* [[1988]] - ''[[...quasi come Dumas...]]'' (live)
* [[1990]] - ''[[Quello che non...]]''
* [[1993]] - ''[[Parnassius Guccinii (album)|Parnassius Guccinii]]''
* [[1996]] - ''[[D'amore di morte e di altre sciocchezze]]''
* [[1998]] - ''[[Guccini live collection]]'' (live)
* [[2000]] - ''[[Stagioni (Guccini)|Stagioni]]''
* [[2001]] - ''[[Guccini Live @ RTSI]]'' (live)
* [[2004]] - ''[[Ritratti]]''
* [[2005]] - ''[[Anfiteatro Live]]'' (live)
== Bibliografija ==
* [[1980]] - ''Vita e morte del brigante Bobini detto "Gnicche"'', Lato Side
* [[1989]] - ''[[Croniche Epafaniche]]'', Feltrinelli
* [[1992]] - ''Vacca di un cane'', Feltrinelli
* [[1994]] - ''Storie d'inverno'', Mondadori
* [[1997]] - ''Macaronì'', (con [[Loriano Macchiavelli]]), Mondadori
* [[1998]] - ''Un disco dei Platters: romanzo di un maresciallo e una regina'', (con [[Loriano Macchiavelli]]), Mondadori
* [[1999]] - ''Un altro giorno è andato'', Giunti
* [[2001]] - ''Questo sangue che impasta la terra'', (con [[Loriano Macchiavelli]]), Mondadori
* [[2001]] - ''Storia di altre storie'', (skupaj z Vincenzom Ceramijem), Piemma
* [[2002]] - ''Lo spirito e altri briganti'', (con [[Loriano Macchiavelli]]), Mondadori
* [[2003]] - ''Cittanòva blues'', Mondadori
* [[2005]] - ''L'uomo che reggeva il cielo'', Libreria dell'Orso
* [[2005]] - ''La legge del bar e altre comiche'', Mondadori
== Zunanje povezave ==
* [http://www.francescoguccini.it/ Uradna spletna stran]
* [http://www2.comune.carpi.mo.it/musei/sito/mostre/guccini/bibliografia.htm Bibliografija]
{{bio-stub}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1940|Guccini, Francesco]]
[[Kategorija:Živeči ljudje|Guccini, Francesco]]
[[Kategorija:Italijanski kantavtorji|Guccini, Francesco]]
[[Kategorija:Italijanski pesniki|Guccini, Francesco]]
[[en:Francesco Guccini]]
[[it:Francesco Guccini]]
[[es:Francesco Guccini]]
| 