Francesco Guccini: Razlika med redakcijama

dodanih 638 zlogov ,  pred 16 leti
m (slog)
== Življenjepis ==
 
{{bioslika|islike=Francesco_Guccini.jpg |opis=''Francesco Guccini ''|napis=''Francesco Guccini - Po koncertu v Vidmu - 12. aprila 2005 ''}}Francesco Guccini je rojen v [[Modena|Modeni]], natančneje v Ulici Domenico Cucchiari 22, [[14. junij|14. junija]] leta [[1940]], štiri dni po pričetku [[Druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]]. Prav 10. junija leta 1940 je [[Italija]] napovedala vojno [[Francija|Franciji]] in [[Velika Britanija|Veliki Britaniji]]. Tako se je Feruccio Guccini, oče bodočega [[Pesnik|poeta]] in [[kantavtor|kantavtorja]], moral odpraviti na [[fronta|fronto]]. Francesco se je skupaj z matero Ester Prandi, preselil na varno k babci in dedku, ki sta živela v Pávani, majhni vasici v [[Pistoia|Pistojskih]] [[Apenini|apeninih]].
 
Pet let kasneje, leta 1945, se Francesco skupaj z matero in očetom, ki se je agusta tistega leta vrnil iz fronte, ponovno vrne v njegov rojstni kraj, [[Modena|Modeno]]. Tam uspešno zaključi osnovno in srednjo šolo.
Nekje leta 1957 spozna Alfia Cantarellija, kasneje bobnarja pri skupini Equipe 84, ki si želi ustanoviti skupino, potrebovalmanjkajoč ječlena sta le še kitaristakitarist in pevcapevec. Tako je na svoj račun prišel Francesco Guccini, ki se je pred tem naučil igrati kitaro. Skupaj z drugimi članiNastal je nastal bend imenovan Marinos, kasneje paso se preimenovanpreimenovali v Gatti. Igrali so predvsem prirejene rock uspešnice tistih časov.
 
Leta 1961 se Francesco z družino preseli v [[Bologna|Bologno]], kjer živi še danes. Prav tistega leta napiše svojo prvo pesem »L'antisociale«.
Leta 1962 se, po neuspešnem prvem spopadu s fakulteto, opravi na obvezno vojaško služenje kjer spozna svet poezije [[Jorge Luis Borges |Jorgea Luisa Borgesa]] in [[Umberto Eco|Umberta Eca]].
 
Leta 1962 se, po neuspešnem prvem spopadu s fakulteto, opraviodpravi na obvezno vojaško služenje kjer spozna svet poezije [[Jorge Luis Borges |Jorgea Luisa Borgesa]] in [[Umberto Eco|Umberta Eca]].
Po vrnitvi iz vojaškega služenja se pridruži neki glasbeni skupini in med tem ponovno obiskuje fakulteto, ki pa je ne zaključi.
 
V šestdesetih letih piše pesmi za novo nastale skupine: [[Equipe 84]] in [[I Nomadi]]. Najbolj popularne so »Auschwitz« in »Dio è morto« (v slovenskem prevodu: »Bog je mrtev«). Slednja doživi cenzuro na nacionalnem radiju, med tem ko jo [[Radio Vaticana]], začuda brez zadržkov, predvaja.
 
Leta 1967 izide njegov prvi samostojni projekt, album »Folk Beat n. 1«. Na njem so pesmi, ki postanejo italijanski klasiki, kot so »Noi non ci saremo«, »Statale 17« in »In morte di S.F.«.
 
== Diskografija ==
65

urejanj