Radovan Gobec: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
restub |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
'''Radovan Gobec''' [[Slovenci|slovenski]] [[skladatelj]] in [[zborovodja]], * [[1. junij]] [[1909]], [[Podgrad]] (pri [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]]), † [[14. april]] [[1995]], [[Ljubljana]].
Rodil se je 1. junija 1909 v Podgradu pri Ilirski Bistrici, umrl v Ljubljani 14. aprila 1995. Po učiteljišču v Mariboru je na ljubljanski Akademiji za glasbo študiral dirigiranje pri Danilu Švari ter kompozicijo pri Blažu Arniču in Lucijanu MarijiŠkerjancu. Radovan Gobec je bil nekaj let, do leta 1934, učitelj v Grižah in je seveda videl in notranjeobčutil »hmeljsko» situacijo v Savinjski dolini, videlin občutil življenje in dogajanje v našem prostoru. Srečal se je z domoljubi, kulturniki, politiki in entu-ziasti in iz njegove žilice za umetniško ustvarjanjese je rodila opereta Hmeljska princesa, ki je bila v Žalcu pod njegovim vodstvom v Roblekovi dvorani leta 1933 tudi krstno uprizorjena. Ponovitve so bile9. in 10. oktobra v celjskem Narodnem domu.
V letih 1946–1957 je vodil Akademski pevski zbor Tone Tomšič, od leta 1953 tudi Partizanski invalidski pevski zbor. Poučeval je glasbo na gimnaziji in na zborovski šoli. Pedagoško delo je zaključil kot profesor na Pedagoški akademiji v Ljubljani leta 1972. Bil je eden najznačilnejših predstavnikov množične pesmi zborov, kantat in operet. Hkrati je bil pobudnik, zagovornik in organizator široko zasnovanega, zlasti zborovskega in kulturno-prosvetnega delovanja. V stilnem pogledu je bil poznoromantični realist. V njegovem opusu so še posebej značilne operete (Hmeljska princesa, Planinska roža in Kresniček); zbori (Bohor je vstal, Pesem o svobodi ...); kantate (Pesem dela, Dobro srečo, domovina, Poslednja rožica ...); orkestralna dela (Slovenska suita , Mladinska simfonija ...) in edina opera (Kri v plamenih).
== Glej tudi ==
| |||