Margaret Thatcher: Razlika med redakcijama

Oče, politično aktiven v [[Konzervatizemkonservativna stranka |konzervativni]]konservativni stranki]], je bil v mestu izjemno spoštovana osebnost in je imel na Margaret velik vpliv. Očitno so se mu pri njej uresničile njegove neizpolnjene akademske ambicije. Margaret se je leta 1943 odločila za študij [[Kemija|kemije]] na [[Somerville Collage]], [[Oxford]] - to pa v tistih časih ni bilo enostavno. Naučiti se je morala [[Latinščina|latinščine]], kar ji je uspelo po nekajmesečnem obiskovanju nadur na deški gimnaziji. Ker ni dobila [[Štipendija|štipendije]], ji je stroške študija plačal oče.

Na Oxfordu je bila njena mentorica [[Dorothy Hodgkin]], pionirka [[Rentgen|rentgenske]] [[Kristalografija|kristalografije]], ki je za to delo dobila leta 1964 [[Nobelova nagrada za kemijo|Nobelovo nagrado]]. Vendar pa je Margaret bolj kot kemija zanimala politika. Tekom študija je bila izbrana za predsednico študentskega združenja konzervativcevkonservativcev na oxfordski univerzi.

23-letna Margaret se je po končanem študiju zaposlila kot raziskovalni kemik v podjetju BX Plastics v mestu Colchester ([[Essex]]), kjer je ostala tri leta. Vzpostavila je stike s tamkajšnjo konzervativnokonservativno stranko in kmalu sodelovala na lokalnih volitvah v Dartfordu leta 1950 in leta 1951. Bila je do takrat najmlajša in edina kandidatka na splošnih volitvah v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]]. Obakrat je sicer izgubila, a je v Dartfordu spoznala svojega bodočega moža Denisa Thatchera. Denis je bil poslovnež in milijonar, ki je vodil družinsko podjetje. Poročila sta se 13. decembra 1951 v [[London|Londonu]] in si tam ustvarila dom (Chelsea). Denis se je vsako jutro vozil na delo v Erith ([[Kent]])in inse vračal prihajalpozno zvečer. Margaret gospodinjstvo seni veselilo, želela si je odločilanadaljnjega zaizobraževanja in se vpisala na triletni študij prava. 15. avgusta 1953 je rodila dvojčka (sin Mark in hči Carol) in decembra istega leta zaključila študij. ZaposlilaŠtiri seleta je delala kot odvetnica, specializirana za davčno zakonodajo,. natoPolitike seni jenikoli vrnila v politikozapustila. KerKo staje bilapostala obapredsednica staršavlade, osredotočenaso naprodali kariero,stanovanje jev zaLondonu otrokein skrbelakupili varuškahišo (Abby),v kasnejegregorijanskem sta šlastilu v [[internatDulwich|Dulwichu]]. Mirna in nevsiljiva podpora moža Denisa je Margaret pomagala premagovati vse težke trenutke v zasebnem in poklicnem življenju.

Leta 1959 je bila Thatcherjeva izvoljena v spodnji dom [[Britanski parlament|britanskega parlamenta]] kot kandidatka [[Konzervativna stranka (Združeno kraljestvo)|konzervativnekonservativne stranke]] v severnolondonskem okrožju [[Finchley]], mestna četrt Barnet. Zagnana mlada parlamentarka se je hitro uveljavila z delavnostjo, brezkompromisnimi stališči - podprtimi z močnimi argumenti in številkami ter prepričljivimi govori. Ostati hladnokrven je bilo eno prvih spoznanj v politiki. Ni si pridobila naklonjenosti, zato pa spoštovanje.

Ko so se konzervativcikonservativci ([[torijci]]) vrnili na oblast in je postal predsednik vlade [[Edward Heath]] (1970-1974), je v njegovem kabinetu zasedla mesto ministrice za izobraževanje in znanost. Imela je težak mandat. V tej vlogi je postala tudi znana kot »zmikavtka mleka« (Milk Snatcher), ker je ukinila zastonj obrok mleka v osnovnih šolah. V sedemdesetih letih je [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]] zajel val študentskega radikalizma. Na protestih, kjer se je pojavila, so jo izžvižgali. Opozicija je izkoristila vsako priliko za kritiziranje in izpodbijanje njene sposobnosti reševanja težav. Celotna politična scena in družbeno razpoloženje v Veliki Britaniji so se nagibali v levo, kar ni bilo v prid konzervativni[[Konservativna stranka (Združeno kraljestvo)|konservativni stranki]]. Tako so na volitvah leta 1974 izgubili oblast.

==Britanska ministrska predsednica vlade==

Z odločnimi ukrepi je posegla v zastarelo in neproduktivno britansko proizvodnjo in jo poskušala napraviti konkurenčno. Sledili so si rigorozni ukrepi odpuščanja delavcev in ukinjanje državnih subvencij. To je povzročilo rekordno brezposelnost 3tri milijone v letu 1983. ! V zgodovino bo zagotovo odšla kot premierka, ki je v sporu z rudarji v letih 1984-85 neusmiljeno obračunala s sindikati in zlomila njihovo politično moč, da si še do danes niso opomogli. Privatizirala je državna podjetja kot [[British Telecom]], [[British Petroleum]](BP), [[British Airways]], pa tudi elektro-energetska podjetja, in javni transport. Otok je zamajala tudi njena uvedba t.i. volilne in občinske takse. Zmanjševala je državni proračun za socialno politiko, izobraževanje in varstvavarstvo okolja. Vse v imenu vitke države. Poleg tega so že leta 1980 sprejeli [[moratorij]] na vse vojaške pogodbe. Goriva je bilo tako malo, da vojaške ladje tudi po več mesecev niso izplule iz pristanišč. Vse v imenu vitke države.

To je bil t.i. [[thatcherizem]]. Navdihoval jo je [[Milton Friedman]], ustanovitelj čikaške šole [[monetarizem|monetarizma]].[http://www.delo.si/gospodarstvo/makromonitor/milton-friedman-in-magicno-delovanje-trga.html]

Nenadoma, v aprilu 1982, so se pojavile težave na zunanjepolitičnem področju. [[Argentina|Argentinska]] vojska je zavzela [[Falklandski otoki|Falklande]], britansko otočje ob argentinski meji, ki je od leta 1833 pod britansko upravo. Thatcherjeva je prosila ameriškega predsednika [[Ronald Reagan|Ronalda Reagana]] za posredovanje pri pogajanjih z Argentino in obenem sprožila močno diplomatsko ofenzivo ter uspela s podporo v Evropski skupnosti in OZN. 19. aprila je propadla misija generala [[Alexander Haig mlajši|Alexandra Haiga]], upokojenega poveljnika [[NATO|NATA]] - zdaj državnega sekretarja ZDA, ki je v vlogi [[Mediacija|mediatorja]] v 12 dneh prepotoval 35.000 km. [[Generalni sekretar OZN]] [[Javier Pérez de Cuéllar|Perez de Cuellar]] je pripravil mirovni načrt, a so ga Argentinci zavrnili. Thatcherjeva ni več oklevala – poslala je britansko vojsko, da vzpostavi nadzor na otočju, ki ima poleg zgodovinskih tudiše dolgoročno strateški pomen, saj si Velika Britanija in Argentina lastita dele [[Antarktika|Antarktike]]. Ta bo mogočemorda sčasoma postala zadnje neizkoriščeno nahajališče nafte in mineralov. Argentinska vojska je bila zelo dobra, vendar so bili britanski poklicni vojaki mnogo boljši. Ne v oborožitvi in oskrbi, ampak v izurjenosti, zaupanju in profesionalnem odnosu. Pomagali so jim verjetno tudi obveščevalni podatki prijateljske države [[Čile]], dolgoletnega nasprotnika Argentine. Junija istega leta (1982) je bila vojna končana in otočje spet pod britansko oblastjo.

[[IRA]] ji je 12. oktobra 1984 v hotelu v [[Brighton|Brightonu]], kjer najse bi seje odvijal kongres konzervativcevkonservativcev, podstavila bombo, ki pa je eksplodirala, ko prve dame države ni bilo v bližini. Bomba je ubila pet ljudi, Margaret pa je zahtevala, da se konferenca naslednji dan odvije po načrtu.

KoZaradi sosvojega sespornega začeladavčnega dogovarjanja o združitvi obeh [[Nemčija|Nemčij]], je Margaret Thatcher temu ostro nasprotovala. Menila je, da bo združena Nemčija premočna za ostalo Evropopredloga in bo oslabila Sovjetsko zvezo. Zaradi svojega antievropejstva je predvsem povzročila razdor v lastni stranki, kar je na koncu privedlo do njenega odstopa. Zasejala je semena [[evroskepticizem|evroskepticizma]], katerega plodove Otočani uživajo še danes.

Margaret Thatcher je leta 1990 naredila usodno napako, ko je nameravala odstaviti zunanjega ministra [[Geoffrey Howe|Geoffreyja Howeja]], ki ni čakal na odstavitev, ampak je raje odstopil sam. V odstopni izjavi v parlamentu se je spremenil v [[Brut|Bruta]], strupeno napadal železno lady, njen slog vladanja in njeno stališče do Evrope ter pozval ministrske kolege, naj jo napadejo tudi oni. Po znotrajstrankarskih prerivanjih je 28. novembra 1990 dala odpoved kot premier vlade in britanski javnosti s solzami v očeh sporočila to odločitev. Zapustila je [[Downing Street]], po 11 in pol letih neprekinjenega vladanja jo je nasledil [[John Major]].

Dokončno je zapustila aktivno politiko in se lotila pisanja knjig. Nekaj časa je še lahko bivala v njej tako ljubi podeželski rezidenci [[Chequers]], kjer se je sprejemalo veliko zgodovinskih odločitev. Svoje spomine je opisala v dveh knjigah - ''The Path to Power'' (Pot do oblasti) in ''The Downing Street Years'' (Leta na Downing Streetu), izdano v letu 1993.

MedV letomaletih 1993 indo 2000 je bila rektorica britanskega kolidža v ZDA, [[The College of William and Mary]], vin [[Virginija|VirginijiVirginia]], ustanovljenega po kraljevem ukazu leta 1693. DoOd leta 19981993 jedo bila1998 tudi rektorica edine zasebne britanske univerze, [[The University of Buckingham (UB)]].

V letu 2002 je izšla njena knjiga o mednarodnih odnosih po letu 1990 - Statecraft: ''Strategies for a Changing WordWorld'', s katero je dvignila veliko prahu, saj se je zavzela za ponovna pogajanja o britanskem članstvu v EU.

Leta 2003 je umrl njen mož Denis, s katerim sta bila poročena 52 let. Zdravniki so ji zaradi slabega zdravstvenega stanja, doživela je niz blažjih kapi, odsvetovali javno nastopati. Hčerka Carol pa je za javnost potrdila govorice, da počasi izgublja spomin. Vendar je 13. oktobra 2005 bučno proslavila svojih 80 let, zabave sta se udeležila kraljica Elizabeta II. in [[vojvoda Edinburški]]. Odpotovala je tudi v [[New York]], kjer se je udeležila slovesnosti ob 5. obletnici [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnih napadov]].

Margaret Thatcher bo ostala zapisana kot ena najbolj kontroverznih politikov 20. stoletja - z enakim odstotkom tistih, ki so jo idealizirali kot onih, ki so ji nasprotovali. Nihče pa ne more oporekati dejstvu, da je pokazala več odločnosti kot katerikoli drugi politik njene generacije. V enem zadnjih javnih nastopov ob odkritju kipa v britanskem parlamentu ([[Palace of Westminister]]) februarja 2007 je hudomušno dejala: »Bolj bi mi bilo sicer všeč, če bi bil kip iz železa, a tudi bron je v redu - ne bo zarjavel!«

* biografijaBiografija Roland Hill, ''Vzpon angleške političarke'' (''Aufstieg einer englischen Politikerin'')