Margaret Thatcher: Razlika med redakcijama

Tudi njej sami ljubi vzdevek »Železnaželezna lady« (Iron Lady) je dobila leta 1976 ob komentarju [[Radio Moskva|Radia Moskva]], potem, ko je v nekem nagovoru ostro napadla »[[Boljševisti|boljševistično]] [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]]« .

Z odločnimi ukrepi je posegla v zastarelo in neproduktivno britansko proizvodnjo in jo poskušala napraviti konkurenčno. Sledili so si rigorozni ukrepi odpuščanja delavcev in ukinjanje državnih subvencij. To je povzročilo rekordno brezposelnost 3 milijone v letu 1983. V zgodovino bo zagotovo odšla kot premierka, ki je v sporu z rudarji v letih 1984-85 neusmiljeno obračunala s sindikati in zlomila njihovo politično moč, da si še do danes niso opomogli. Privatizirala je državna podjetja kot British Telecom, British Petroleum(BP), [[British Airways]], pa tudi elektro-energetska podjetja, javni transport. Otok je zamajala tudi njena uvedba t.i. volilne in občinske takse. Zmanjševala je državni proračun za socialno politiko, izobraževanje in varstva okolja. Vse v imenu vitke države. Poleg tega so že leta 1980 sprejeli [[moratorij]] na vse vojaške pogodbe. Goriva je bilo tako malo, da vojaške ladje tudi po več mesecev niso izplule iz pristanišč.

Že pomladi leta 1981 je britansko gospodarstvo začelo počasi okrevati. S pomočjo teh ukrepov ji je uspelo sanirati britansko industrijo in jo narediti spet konkurenčno. Po raziskavah [[Gallup|Gallupa]] o priljubljenosti britanskih premierov pa je bila na zadnjem mestu, sledil ji je Chamberline[[Neville Chamberlain]], premier, ki jejih V. Britanijoje povedel v 2. svetovno vojno.

To je bil t.i. [[thatcherizem]]. Navdihoval jo je [[Milton Friedman]], ustanovitelj čikaške šole monetarizma.[http://www.delo.si/gospodarstvo/makromonitor/milton-friedman-in-magicno-delovanje-trga.html]

Nenadoma, v aprilu 1982, so se pojavile težave na zunanjepolitičnem področju. [[Argentina|Argentinska]] vojska je zavzela [[Falklandski otoki|Falklande]], britansko otočje ob argentinski meji, ki je od leta 1833 pod britansko upravo. Thatcherjeva je prosila ameriškega predsednika [[Ronald Reagan|Ronalda Reagana]] za posredovanje pri pogajanjih z Argentino in obenem sprožila močno diplomatsko ofenzivo ter uspela s podporo v Evropski skupnosti in OZN. 19. aprila je propadla misija generala [[Al Haig|Ala Haiga]], upokojenega poveljnika [[NATO|NATA]] - zdaj zunanjega ministra ZDA, ki je v vlogi [[Mediacija|mediatorja]] v 12 dneh prepotoval 35.000 km. [[Generalni sekretar OZN]] [[Javier Pérez de Cuéllar|Perez de Cuellar]] pa je pripravil mirovni načrt, a so ga Argentinci zavrnili. Thatcherjeva ni več oklevala – poslala je britansko vojsko, da vzpostavi nadzor na otočju, ki ima poleg zgodovinskih tudi dolgoročno velik strateški pomen, saj si Velika Britanija in Argentina lastita dele [[Antarktika|Antarktike]]. To je območje, kiTa bo mogoče sčasoma postalopostala zadnje neizkoriščeno nahajališče nafte in mineralov. Argentinska vojska je bila zelo dobra, vendar so bili britanski poklicni vojaki mnogo boljši. Ne v oborožitvi in oskrbi, ampak v izurjenosti, zaupanju in profesionalnem odnosu. PomagalePomagali so jim verjetno tudi informacije in obveščevalni podatki prijateljske države Čile, dolgoletnega nasprotnika Argentine. Junija istega leta (1982) je bila [[Falklandska vojna|vojna]] končana in otočje spet pod britansko oblastjo.

Thatcherjevo je tako "rešila" [[Falklandska vojna]], ki je premierki utrdila vzdevek "železne lady" in ji tudi dala spodbudo za odločnejše nastopanje v mednarodni areni.

NjenaNjeno vladavinavladavino je zaznamovala rast britanskega gospodarstva,zmanjšanje vloge države v ekonomiji, nasprotovanje [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]], prizadevala si je tudi povrniti slavo in vpliv Velike Britanije na medarodnem prizorišču. V zgodovinskem spominu bo ostala zaradi s [[Kitajska|Kitajsko]] podpisanega sporazuma o vrnitvi Hongkonganekdanje britanske kolonije [[Hongkong|Hongkong]], odprtjagradnje podmorskega[[Channel tunelaTunnel|Eurotunela]] medpod V.[[Rokavski Britanijopreliv|Rokavskim inprelivom]] brez državnega Francijosofinanciranja, pomoči ZDA v vojni z [[Libija|Libijo]] ...

[[IRA]] ji je 12. oktobra 1984 v hotelu v [[Brighton|Brightonu]], kjer naj bi se odvijal kongres konzervativcev, podstavila bombo, ki pa je eksplodirala, ko prve dame države ni bilo v bližini. Bomba je ubila pet ljudi, Margaret pa je zahtevala, da se konferenca naslednji dan odvije po načrtu.

Kot vsak premier je tudi Margaret Thatcher hodila tedensko - vsak torek zgodaj zvečer - na [[avdienca|avdienco]] h kraljici [[Elizabeta II. Britanska|Elizabeti II]]. [[Britanska monarhija|Britanski monarh]] je v skladu z ustavo politično nevtralen, a kraljica ima pravico, da se politični vrh z njo posvetuje. Teme njunih polurnih pogovorov o državnih zadevah so ostale tajne.

Ko so se začela dogovarjanja o združitvi obeh [[Nemčija|Nemčij]], je Margaret Thatcher temu ostro nasprotovala. Menila je, da bo združena Nemčija premočna za ostalo Evropo in bo oslabila Sovjetsko zvezo. Zaradi svojega antievropejstva je predvsem povzročila razdor v lastni stranki, kar je na koncu privedlo do njenega odstopa. Zasejala je semena [[evroskepticizem|evroskepticizma]], katerega plodove Otočani uživajo še danes.

Po znotrajstrankarskih prerivanjih je 28. novembra 1990 dala odpoved kot premier vlade in britanski javnosti s solzami v očeh sporočila to odločitev. Zapustila je [[Downing Street]], po 11 in pol letih neprekinjenega vladanja jo je nasledil [[John Major]].

Leta 1992 ji je kraljica Elizabeta II. podelila naslov [[Baron|baronica]] Thatcher (Baronesse Thatcher of Kesteven), s čimer je postala članica zgornjega doma britanskega parlamenta, ki ga sestavljajo predstavniki plemstva in angleškeAngleške Cerkve.

Med letoma 1993 in 2000 je bila rektorica britanskega kolidža v ZDA, [[College of William and Mary]], v [[Virginija|Virginiji]], ustanovljenega po kraljevem ukazu leta 1693. Do leta 1998 je bila tudi rektorica edine zasebne britanske univerze, [[University of Buckingham]].

V letu 2002 je izšla njena knjiga o mednarodnih odnosih po letu 1990 - Statecraft: ''Strategies for a Changing Word'', s katero je dvignila veliko prahu, saj se je zavzela za ponovna pogajanja o britanskem članstvu v EU.

Leta 2003 je umrl njen mož Denis, s katerim sta bila poročena 52 let. Zdravniki so ji zaradi slabega zdravstvenega stanja, doživela je niz blažjih kapi, odsvetovali javno nastopati. Hčerka Carol pa je za javnost potrdila govorice, da počasi izgublja spomin. Vendar je 13. oktobra 2005 bučno proslavila svojih 80 let, zabave sta se udeležila kraljica Elizabeta II. in [[vojvoda Edinburški]]. Odpotovala je tudi v [[New York]], kjer se je udeležila slovesnosti ob 5. obletnici terorističnih napadov.