Hayflickova meja: Razlika med redakcijama

Povezava dejstva, da ima organizem omejeno število celičnih delitev, z njegovo maksimalno življenjsko dobo je samoumevna, a v resnici ne povsem neposredna. Tudi ljudje, starejši od 90 let, imajo fibroblaste, ki so se sposobni deliti še 25-30x, poleg tega pa dolžina telomer neni nujno [[korelacija|korelirasorazmerna]] nujno s pričakovano življenjsko dobo pri vseh živalskih vrstah. Po drugi strani se vse celice ne delijo enako hitro, zato je lahko kljub temu del celic, ki so že dosegle mejo delitev, dovolj za odpovedovanje funkcij [[tkivo|tkiv]], ki je značilno za [[staranje]]. Druga privlačna [[hipoteza]] razlaga Hayflickovo mejo kot varovalni mehanizem pred [[rak (bolezen)|rakavimi]] spremembami. Če gre za lastnost, ki je v celice »vprogramirana«, je po tej hipotezi njen namen ustaviti celično linijo, ki se je začela nekontrolirano deliti. Vendar obstaja tu več bistvenih pomislekov: dlje živeči organizmi so bolj nagnjeni k raku v kasnejšem delu življenja, a imajo njihove celice tudi višjo Hayflickovo mejo. Tudi sicer je v praksi meja previsoka za preprečitev škode, ki jo lahko povzroči [[tumor]]. Nenazadnje pa lahko rakave celice [[mutacija|mutirajo]] na tak način, da postanejo nesmrtne. Mehanizem te spremembe je aktivacija encima [[telomeraza]], ki na novo sintetizira in podaljšuje zaporedja telomer ter na ta način viša Hayflickovo mejo v nedogled. To odkritje omogoča razvoj metod za zdravljenje raka z inhibicijo telomeraze, razlog za obstoj same Hayflickove meje pa zaenkrat ostaja neznanka.